Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 10. 2021
Škofjeloški pasijon odpovedan - 200 let Narodnega muzeja

Kulturni utrinki

Škofjeloški pasijon odpovedan - 200 let Narodnega muzeja
VEČ ...|15. 10. 2021

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|3. 10. 2021
Umestitve novega novomeškega škofa Andreja Sajeta

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo še enkrat spomnili slovesnega posvečenja in umestitve novega novomeškega škofa Andreja Sajeta. Z nami je tudi novi vikar novomeške škofje Peter Kokotec, objavili pa smo še nekaj odmevov z letošnjega Slomškovega dne na Ponikvi.

Umestitve novega novomeškega škofa Andreja Sajeta

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo še enkrat spomnili slovesnega posvečenja in umestitve novega novomeškega škofa Andreja Sajeta. Z nami je tudi novi vikar novomeške škofje Peter Kokotec, objavili pa smo še nekaj odmevov z letošnjega Slomškovega dne na Ponikvi.

duhovnostinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

Umestitve novega novomeškega škofa Andreja Sajeta

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo še enkrat spomnili slovesnega posvečenja in umestitve novega novomeškega škofa Andreja Sajeta. Z nami je tudi novi vikar novomeške škofje Peter Kokotec, objavili pa smo še nekaj odmevov z letošnjega Slomškovega dne na Ponikvi.

VEČ ...|3. 10. 2021
Umestitve novega novomeškega škofa Andreja Sajeta

V oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji smo še enkrat spomnili slovesnega posvečenja in umestitve novega novomeškega škofa Andreja Sajeta. Z nami je tudi novi vikar novomeške škofje Peter Kokotec, objavili pa smo še nekaj odmevov z letošnjega Slomškovega dne na Ponikvi.

Petra Stopar

duhovnostinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|23. 9. 2021
Spolne zlorabe - mednarodna konferenca v Varšavi

V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.

Spolne zlorabe - mednarodna konferenca v Varšavi

V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.

infozlorabenadškof Stanislav Zores. Magda Burger

Informativni prispevki

Spolne zlorabe - mednarodna konferenca v Varšavi

V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.

VEČ ...|23. 9. 2021
Spolne zlorabe - mednarodna konferenca v Varšavi

V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.

Radio Ognjišče

infozlorabenadškof Stanislav Zores. Magda Burger

Informativne oddaje

VEČ ...|19. 9. 2021
Utrip dneva dne 19. 9.

  • Papež: Če hočeš biti prvi, se moraš v vrsti postaviti nazaj, biti zadnji in služiti vsem.
  • V Varšavi škofje in strokovnjaki iz Vzhodne in Srednje Evrope o preprečevanju o odkrivanju spolnih zlorab v Cerkvi.
  • K Mariji Pomagaj že tradicionalno poromali slovenske vojakinje in vojaki.
  • Vreme: Popoldne v zahodnih krajih krajevne plohe in posamezne nevihte, ponoči bo dež zajel večji del Slovenije.
  • V NADALJEVANJU….
  • Konec septembra lahko v bolnišnicah pričakujemo že 700 bolnikov na navadnih posteljah in 150 ali celo več bolnikov na intenzivnih oddelkih.
  • Na Češkem so se spomnili 1100-letnice smrti Svete Ljudmile, kneginje in matere šestih otrok.
  • Šport: Slovenske odbojkarje v Katovicah čaka še drugi zaporedni in tretji finalni nastop nasploh.

Utrip dneva dne 19. 9.

  • Papež: Če hočeš biti prvi, se moraš v vrsti postaviti nazaj, biti zadnji in služiti vsem.
  • V Varšavi škofje in strokovnjaki iz Vzhodne in Srednje Evrope o preprečevanju o odkrivanju spolnih zlorab v Cerkvi.
  • K Mariji Pomagaj že tradicionalno poromali slovenske vojakinje in vojaki.
  • Vreme: Popoldne v zahodnih krajih krajevne plohe in posamezne nevihte, ponoči bo dež zajel večji del Slovenije.
  • V NADALJEVANJU….
  • Konec septembra lahko v bolnišnicah pričakujemo že 700 bolnikov na navadnih posteljah in 150 ali celo več bolnikov na intenzivnih oddelkih.
  • Na Češkem so se spomnili 1100-letnice smrti Svete Ljudmile, kneginje in matere šestih otrok.
  • Šport: Slovenske odbojkarje v Katovicah čaka še drugi zaporedni in tretji finalni nastop nasploh.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 19. 9.
  • Papež: Če hočeš biti prvi, se moraš v vrsti postaviti nazaj, biti zadnji in služiti vsem.
  • V Varšavi škofje in strokovnjaki iz Vzhodne in Srednje Evrope o preprečevanju o odkrivanju spolnih zlorab v Cerkvi.
  • K Mariji Pomagaj že tradicionalno poromali slovenske vojakinje in vojaki.
  • Vreme: Popoldne v zahodnih krajih krajevne plohe in posamezne nevihte, ponoči bo dež zajel večji del Slovenije.
  • V NADALJEVANJU….
  • Konec septembra lahko v bolnišnicah pričakujemo že 700 bolnikov na navadnih posteljah in 150 ali celo več bolnikov na intenzivnih oddelkih.
  • Na Češkem so se spomnili 1100-letnice smrti Svete Ljudmile, kneginje in matere šestih otrok.
  • Šport: Slovenske odbojkarje v Katovicah čaka še drugi zaporedni in tretji finalni nastop nasploh.
VEČ ...|19. 9. 2021
Utrip dneva dne 19. 9.
  • Papež: Če hočeš biti prvi, se moraš v vrsti postaviti nazaj, biti zadnji in služiti vsem.
  • V Varšavi škofje in strokovnjaki iz Vzhodne in Srednje Evrope o preprečevanju o odkrivanju spolnih zlorab v Cerkvi.
  • K Mariji Pomagaj že tradicionalno poromali slovenske vojakinje in vojaki.
  • Vreme: Popoldne v zahodnih krajih krajevne plohe in posamezne nevihte, ponoči bo dež zajel večji del Slovenije.
  • V NADALJEVANJU….
  • Konec septembra lahko v bolnišnicah pričakujemo že 700 bolnikov na navadnih posteljah in 150 ali celo več bolnikov na intenzivnih oddelkih.
  • Na Češkem so se spomnili 1100-letnice smrti Svete Ljudmile, kneginje in matere šestih otrok.
  • Šport: Slovenske odbojkarje v Katovicah čaka še drugi zaporedni in tretji finalni nastop nasploh.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|15. 8. 2021
Utrip dneva dne 15. 8.

  • Papež o Mariji kot zgledu ponižnosti na naši poti do nebes.
  • Slovenski škofje darovali svete maše v Marijinih romarskih svetiščih, nadškof Zore na Brezjah povabil tudi k odgovornemu premagovanju epidemije covida.
  • Talibani vstopili v Kabul. Zatrujejo, da ga ne želijo zavzeti na silo.
  • Vreme: Jutri bo še večinoma sončno, proti večeru se bodo od severa začele pojavljati plohe in nevihte.
  • Potres na Haitiju zahteval več kot 300 življenj. Slovenska karitas začenja akcijo za pomoč prizadetim.
  • ŠPORT: Roglič na dirki po Španiji že v rdeči majici.

Utrip dneva dne 15. 8.

  • Papež o Mariji kot zgledu ponižnosti na naši poti do nebes.
  • Slovenski škofje darovali svete maše v Marijinih romarskih svetiščih, nadškof Zore na Brezjah povabil tudi k odgovornemu premagovanju epidemije covida.
  • Talibani vstopili v Kabul. Zatrujejo, da ga ne želijo zavzeti na silo.
  • Vreme: Jutri bo še večinoma sončno, proti večeru se bodo od severa začele pojavljati plohe in nevihte.
  • Potres na Haitiju zahteval več kot 300 življenj. Slovenska karitas začenja akcijo za pomoč prizadetim.
  • ŠPORT: Roglič na dirki po Španiji že v rdeči majici.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 15. 8.
  • Papež o Mariji kot zgledu ponižnosti na naši poti do nebes.
  • Slovenski škofje darovali svete maše v Marijinih romarskih svetiščih, nadškof Zore na Brezjah povabil tudi k odgovornemu premagovanju epidemije covida.
  • Talibani vstopili v Kabul. Zatrujejo, da ga ne želijo zavzeti na silo.
  • Vreme: Jutri bo še večinoma sončno, proti večeru se bodo od severa začele pojavljati plohe in nevihte.
  • Potres na Haitiju zahteval več kot 300 življenj. Slovenska karitas začenja akcijo za pomoč prizadetim.
  • ŠPORT: Roglič na dirki po Španiji že v rdeči majici.
VEČ ...|15. 8. 2021
Utrip dneva dne 15. 8.
  • Papež o Mariji kot zgledu ponižnosti na naši poti do nebes.
  • Slovenski škofje darovali svete maše v Marijinih romarskih svetiščih, nadškof Zore na Brezjah povabil tudi k odgovornemu premagovanju epidemije covida.
  • Talibani vstopili v Kabul. Zatrujejo, da ga ne želijo zavzeti na silo.
  • Vreme: Jutri bo še večinoma sončno, proti večeru se bodo od severa začele pojavljati plohe in nevihte.
  • Potres na Haitiju zahteval več kot 300 življenj. Slovenska karitas začenja akcijo za pomoč prizadetim.
  • ŠPORT: Roglič na dirki po Španiji že v rdeči majici.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|13. 8. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 13. 8.

  • Kje in kdaj bodo škofje darovali maše na veliki šmaren?
  • Procesija z Marijinim kipom na Vrbskem jezeru.
  • Škof Štumpf o uničevanju krščanstva v Evropi.

Novice iz življenja Cerkve dne 13. 8.

  • Kje in kdaj bodo škofje darovali maše na veliki šmaren?
  • Procesija z Marijinim kipom na Vrbskem jezeru.
  • Škof Štumpf o uničevanju krščanstva v Evropi.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 13. 8.
  • Kje in kdaj bodo škofje darovali maše na veliki šmaren?
  • Procesija z Marijinim kipom na Vrbskem jezeru.
  • Škof Štumpf o uničevanju krščanstva v Evropi.
VEČ ...|13. 8. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 13. 8.
  • Kje in kdaj bodo škofje darovali maše na veliki šmaren?
  • Procesija z Marijinim kipom na Vrbskem jezeru.
  • Škof Štumpf o uničevanju krščanstva v Evropi.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Informativne oddaje

VEČ ...|5. 8. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 5. 8.

  • Duhovnik Čižman prepričan, da je sporočilo srečanja mladih v Medžugorju, da niso sami.
  • Kako letošnji dopust preživljajo slovenski škofje?
  • Na praznik Marije Snežne bo Miro Šlibar daroval mašo na Kredarici.

Novice iz življenja Cerkve dne 5. 8.

  • Duhovnik Čižman prepričan, da je sporočilo srečanja mladih v Medžugorju, da niso sami.
  • Kako letošnji dopust preživljajo slovenski škofje?
  • Na praznik Marije Snežne bo Miro Šlibar daroval mašo na Kredarici.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 5. 8.
  • Duhovnik Čižman prepričan, da je sporočilo srečanja mladih v Medžugorju, da niso sami.
  • Kako letošnji dopust preživljajo slovenski škofje?
  • Na praznik Marije Snežne bo Miro Šlibar daroval mašo na Kredarici.
VEČ ...|5. 8. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 5. 8.
  • Duhovnik Čižman prepričan, da je sporočilo srečanja mladih v Medžugorju, da niso sami.
  • Kako letošnji dopust preživljajo slovenski škofje?
  • Na praznik Marije Snežne bo Miro Šlibar daroval mašo na Kredarici.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Radijska kateheza

VEČ ...|31. 7. 2021
Varuhi tradicije - za edinost Cerkve

Tokratna kateheza je bila namenjena edinosti Cerkve in »varuhom tradicije«. S tem pojmom namreč papež Frančišek v svojem apostolskem pismu nagovori škofe, prek njih pa tudi duhovnike vsega sveta. Gre za temo obhajanja bogoslužja po starem misalu iz leta 1962, ki je bil v rabi od 16. stoletja dalje, in ki med drugim še danes uporablja latinščino, duhovnik pa je proti ljudstvu obrnjen s hrbtom. Škofje so namreč poročali, da bogoslužna neenotnost na lokalni ravni neredko med verujoče vnaša ločenost. Vsebino pisma in njegov namen je predstavil nadškof Marjan Turnšek.

Varuhi tradicije - za edinost Cerkve

Tokratna kateheza je bila namenjena edinosti Cerkve in »varuhom tradicije«. S tem pojmom namreč papež Frančišek v svojem apostolskem pismu nagovori škofe, prek njih pa tudi duhovnike vsega sveta. Gre za temo obhajanja bogoslužja po starem misalu iz leta 1962, ki je bil v rabi od 16. stoletja dalje, in ki med drugim še danes uporablja latinščino, duhovnik pa je proti ljudstvu obrnjen s hrbtom. Škofje so namreč poročali, da bogoslužna neenotnost na lokalni ravni neredko med verujoče vnaša ločenost. Vsebino pisma in njegov namen je predstavil nadškof Marjan Turnšek.

duhovnostvzgojapapežškofjeCerkev

Radijska kateheza

Varuhi tradicije - za edinost Cerkve

Tokratna kateheza je bila namenjena edinosti Cerkve in »varuhom tradicije«. S tem pojmom namreč papež Frančišek v svojem apostolskem pismu nagovori škofe, prek njih pa tudi duhovnike vsega sveta. Gre za temo obhajanja bogoslužja po starem misalu iz leta 1962, ki je bil v rabi od 16. stoletja dalje, in ki med drugim še danes uporablja latinščino, duhovnik pa je proti ljudstvu obrnjen s hrbtom. Škofje so namreč poročali, da bogoslužna neenotnost na lokalni ravni neredko med verujoče vnaša ločenost. Vsebino pisma in njegov namen je predstavil nadškof Marjan Turnšek.

VEČ ...|31. 7. 2021
Varuhi tradicije - za edinost Cerkve

Tokratna kateheza je bila namenjena edinosti Cerkve in »varuhom tradicije«. S tem pojmom namreč papež Frančišek v svojem apostolskem pismu nagovori škofe, prek njih pa tudi duhovnike vsega sveta. Gre za temo obhajanja bogoslužja po starem misalu iz leta 1962, ki je bil v rabi od 16. stoletja dalje, in ki med drugim še danes uporablja latinščino, duhovnik pa je proti ljudstvu obrnjen s hrbtom. Škofje so namreč poročali, da bogoslužna neenotnost na lokalni ravni neredko med verujoče vnaša ločenost. Vsebino pisma in njegov namen je predstavil nadškof Marjan Turnšek.

Silvestra Sadar

duhovnostvzgojapapežškofjeCerkev

Informativne oddaje

VEČ ...|27. 7. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 27. 7.

  • P. Branko Cestnik o premestitvah v Cerkvi v Sloveniji.
  • V Vatikanu se začenja sojenje zaradi afere z nakupom nepremičnin v Londonu.
  • Francoski škofje podprli vlado pri uvedbi obvezne „zelene covidne karte.“

Novice iz življenja Cerkve dne 27. 7.

  • P. Branko Cestnik o premestitvah v Cerkvi v Sloveniji.
  • V Vatikanu se začenja sojenje zaradi afere z nakupom nepremičnin v Londonu.
  • Francoski škofje podprli vlado pri uvedbi obvezne „zelene covidne karte.“

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 27. 7.
  • P. Branko Cestnik o premestitvah v Cerkvi v Sloveniji.
  • V Vatikanu se začenja sojenje zaradi afere z nakupom nepremičnin v Londonu.
  • Francoski škofje podprli vlado pri uvedbi obvezne „zelene covidne karte.“
VEČ ...|27. 7. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 27. 7.
  • P. Branko Cestnik o premestitvah v Cerkvi v Sloveniji.
  • V Vatikanu se začenja sojenje zaradi afere z nakupom nepremičnin v Londonu.
  • Francoski škofje podprli vlado pri uvedbi obvezne „zelene covidne karte.“

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Informativne oddaje

VEČ ...|17. 7. 2021
Utrip dneva dne 17. 7.

  • V Sloveniji včeraj delež pozitivnih testov za covid-19 3,5 odstoten.
  • Zaradi omejitve širjenja novega koronavirusa nekatere nove omejitve v zobozdravstvu.
  • Slovenski škofje do 25. julija izdali nova navodila.
  • Francija zaostruje pogoje vstopa za več evropskih držav.
  • Maver: Slovensko predsedovanje Svetu EU najprej zahteva dobro komunikacijo doma.
  • Bruselj za nove avtomobile brez izpustov po letu 2035.
  • Vreme: Jutri bo še spremenljivo s krajevnimi padavinami.

Utrip dneva dne 17. 7.

  • V Sloveniji včeraj delež pozitivnih testov za covid-19 3,5 odstoten.
  • Zaradi omejitve širjenja novega koronavirusa nekatere nove omejitve v zobozdravstvu.
  • Slovenski škofje do 25. julija izdali nova navodila.
  • Francija zaostruje pogoje vstopa za več evropskih držav.
  • Maver: Slovensko predsedovanje Svetu EU najprej zahteva dobro komunikacijo doma.
  • Bruselj za nove avtomobile brez izpustov po letu 2035.
  • Vreme: Jutri bo še spremenljivo s krajevnimi padavinami.

infonovicesvetkoronavirus

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 17. 7.
  • V Sloveniji včeraj delež pozitivnih testov za covid-19 3,5 odstoten.
  • Zaradi omejitve širjenja novega koronavirusa nekatere nove omejitve v zobozdravstvu.
  • Slovenski škofje do 25. julija izdali nova navodila.
  • Francija zaostruje pogoje vstopa za več evropskih držav.
  • Maver: Slovensko predsedovanje Svetu EU najprej zahteva dobro komunikacijo doma.
  • Bruselj za nove avtomobile brez izpustov po letu 2035.
  • Vreme: Jutri bo še spremenljivo s krajevnimi padavinami.
VEČ ...|17. 7. 2021
Utrip dneva dne 17. 7.
  • V Sloveniji včeraj delež pozitivnih testov za covid-19 3,5 odstoten.
  • Zaradi omejitve širjenja novega koronavirusa nekatere nove omejitve v zobozdravstvu.
  • Slovenski škofje do 25. julija izdali nova navodila.
  • Francija zaostruje pogoje vstopa za več evropskih držav.
  • Maver: Slovensko predsedovanje Svetu EU najprej zahteva dobro komunikacijo doma.
  • Bruselj za nove avtomobile brez izpustov po letu 2035.
  • Vreme: Jutri bo še spremenljivo s krajevnimi padavinami.

Radio Ognjišče

infonovicesvetkoronavirus

Informativne oddaje

VEČ ...|1. 6. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 1. 6.

Papež sklenil maraton rožnega venca za konec pandemije.

V Avstriji dan za življenje, škofje o zakonodaji, ki bo od 1. januarja 2022 omogočala pomoč pri samomoru.

Sveti oče v nagovoru Italijanski košarkarski zvezi: Ko v življenju nisi zadel koša, še nisi za vedno izgubil.

Novice iz življenja Cerkve dne 1. 6.

Papež sklenil maraton rožnega venca za konec pandemije.

V Avstriji dan za življenje, škofje o zakonodaji, ki bo od 1. januarja 2022 omogočala pomoč pri samomoru.

Sveti oče v nagovoru Italijanski košarkarski zvezi: Ko v življenju nisi zadel koša, še nisi za vedno izgubil.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 1. 6.

Papež sklenil maraton rožnega venca za konec pandemije.

V Avstriji dan za življenje, škofje o zakonodaji, ki bo od 1. januarja 2022 omogočala pomoč pri samomoru.

Sveti oče v nagovoru Italijanski košarkarski zvezi: Ko v življenju nisi zadel koša, še nisi za vedno izgubil.

VEČ ...|1. 6. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 1. 6.

Papež sklenil maraton rožnega venca za konec pandemije.

V Avstriji dan za življenje, škofje o zakonodaji, ki bo od 1. januarja 2022 omogočala pomoč pri samomoru.

Sveti oče v nagovoru Italijanski košarkarski zvezi: Ko v življenju nisi zadel koša, še nisi za vedno izgubil.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 5. 2021
Dediščina pasiona

Škofjeloški pasion je vsidran v našo dediščino. Z Agato Pavlovec, koordinatorico Škofjeloškega pasiona, smo se pogovarjali ob dveh razstavah, ki sta nastali in s katerima upajo, da bodo lahko zaokrožili po Sloveniji.  

Dediščina pasiona

Škofjeloški pasion je vsidran v našo dediščino. Z Agato Pavlovec, koordinatorico Škofjeloškega pasiona, smo se pogovarjali ob dveh razstavah, ki sta nastali in s katerima upajo, da bodo lahko zaokrožili po Sloveniji.  

kulturadediščinazgodovinaizročilokulturaduhovnost

Zakladi naše dediščine

Dediščina pasiona

Škofjeloški pasion je vsidran v našo dediščino. Z Agato Pavlovec, koordinatorico Škofjeloškega pasiona, smo se pogovarjali ob dveh razstavah, ki sta nastali in s katerima upajo, da bodo lahko zaokrožili po Sloveniji.  

VEČ ...|11. 5. 2021
Dediščina pasiona

Škofjeloški pasion je vsidran v našo dediščino. Z Agato Pavlovec, koordinatorico Škofjeloškega pasiona, smo se pogovarjali ob dveh razstavah, ki sta nastali in s katerima upajo, da bodo lahko zaokrožili po Sloveniji.  

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaizročilokulturaduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 5. 2021
Agata Pavlovec o dveh razstavah Škofjeloškega pasijona v Stični

Agata Pavlovec o dveh razstavah Škofjeloškega pasijona v Stični

kulturaAgata Pavlovec

Kulturni utrinki

Agata Pavlovec o dveh razstavah Škofjeloškega pasijona v Stični
VEČ ...|6. 5. 2021
Agata Pavlovec o dveh razstavah Škofjeloškega pasijona v Stični

Jože Bartolj

kulturaAgata Pavlovec

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|4. 5. 2021
Papeži in škofje so lahko sveti

Svetništvo ni rezervirano le za papeže in škofe. Veliko jih je, ki se v nebesih veselijo med svetniki. Med papeži svetniki je najbolj znan sveti Peter, ki je bil po naravi precej vihrav človek. Jezus mu je izročil ključe nebeškega kraljestva. Slovencem pa je od škofov v nebesih najbližji blaženi Anton Martin Slomšek.

Papeži in škofje so lahko sveti

Svetništvo ni rezervirano le za papeže in škofe. Veliko jih je, ki se v nebesih veselijo med svetniki. Med papeži svetniki je najbolj znan sveti Peter, ki je bil po naravi precej vihrav človek. Jezus mu je izročil ključe nebeškega kraljestva. Slovencem pa je od škofov v nebesih najbližji blaženi Anton Martin Slomšek.

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskešmarnice 2021

Zgodbe za otroke - Šmarnice

Papeži in škofje so lahko sveti

Svetništvo ni rezervirano le za papeže in škofe. Veliko jih je, ki se v nebesih veselijo med svetniki. Med papeži svetniki je najbolj znan sveti Peter, ki je bil po naravi precej vihrav človek. Jezus mu je izročil ključe nebeškega kraljestva. Slovencem pa je od škofov v nebesih najbližji blaženi Anton Martin Slomšek.

VEČ ...|4. 5. 2021
Papeži in škofje so lahko sveti

Svetništvo ni rezervirano le za papeže in škofe. Veliko jih je, ki se v nebesih veselijo med svetniki. Med papeži svetniki je najbolj znan sveti Peter, ki je bil po naravi precej vihrav človek. Jezus mu je izročil ključe nebeškega kraljestva. Slovencem pa je od škofov v nebesih najbližji blaženi Anton Martin Slomšek.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskoslovenskešmarnice 2021

Družinska kateheza

VEČ ...|4. 5. 2021
Kako se zavestno odločiti za odnos?

Kako se začeti pogovarjati, če v izvornih družinah tega nismo bili navajeni? V Družinsko katehezo smo povabili Ivanko in Silvestra Žgurja iz Škofje Loke, ki sta nam povedala, kako sta ta odnos iskala in poskušala graditi v letih zakona - letos jih bo že 25. Pravita, da bi to pot težko prehodila sama, moč in pogum poleg molitve in odnosa z Bogom črpata predvsem v zakonski skupini. Posebej pa ju je zaznamovala smrt zadnje hčerke kmalu po rojstvu. Zakaj je bilo vse to dogajanje zanju milost, ste lahko slišali v tokratni oddaji, ko sta nam zaupala tudi, kaj doživljata, ko se njuna hčerka letos pripravlja na poroko.

Kako se zavestno odločiti za odnos?

Kako se začeti pogovarjati, če v izvornih družinah tega nismo bili navajeni? V Družinsko katehezo smo povabili Ivanko in Silvestra Žgurja iz Škofje Loke, ki sta nam povedala, kako sta ta odnos iskala in poskušala graditi v letih zakona - letos jih bo že 25. Pravita, da bi to pot težko prehodila sama, moč in pogum poleg molitve in odnosa z Bogom črpata predvsem v zakonski skupini. Posebej pa ju je zaznamovala smrt zadnje hčerke kmalu po rojstvu. Zakaj je bilo vse to dogajanje zanju milost, ste lahko slišali v tokratni oddaji, ko sta nam zaupala tudi, kaj doživljata, ko se njuna hčerka letos pripravlja na poroko.

odnosidružinaduhovnost

Družinska kateheza

Kako se zavestno odločiti za odnos?

Kako se začeti pogovarjati, če v izvornih družinah tega nismo bili navajeni? V Družinsko katehezo smo povabili Ivanko in Silvestra Žgurja iz Škofje Loke, ki sta nam povedala, kako sta ta odnos iskala in poskušala graditi v letih zakona - letos jih bo že 25. Pravita, da bi to pot težko prehodila sama, moč in pogum poleg molitve in odnosa z Bogom črpata predvsem v zakonski skupini. Posebej pa ju je zaznamovala smrt zadnje hčerke kmalu po rojstvu. Zakaj je bilo vse to dogajanje zanju milost, ste lahko slišali v tokratni oddaji, ko sta nam zaupala tudi, kaj doživljata, ko se njuna hčerka letos pripravlja na poroko.

VEČ ...|4. 5. 2021
Kako se zavestno odločiti za odnos?

Kako se začeti pogovarjati, če v izvornih družinah tega nismo bili navajeni? V Družinsko katehezo smo povabili Ivanko in Silvestra Žgurja iz Škofje Loke, ki sta nam povedala, kako sta ta odnos iskala in poskušala graditi v letih zakona - letos jih bo že 25. Pravita, da bi to pot težko prehodila sama, moč in pogum poleg molitve in odnosa z Bogom črpata predvsem v zakonski skupini. Posebej pa ju je zaznamovala smrt zadnje hčerke kmalu po rojstvu. Zakaj je bilo vse to dogajanje zanju milost, ste lahko slišali v tokratni oddaji, ko sta nam zaupala tudi, kaj doživljata, ko se njuna hčerka letos pripravlja na poroko.

Marjana Debevec

odnosidružinaduhovnost

Informativne oddaje

VEČ ...|19. 4. 2021
Utrip dneva dne 19. 4.

Odprtje gostiln in lokalov okrnilo slabo vreme; številni gostinci ostajajo zaprti.

Ukrepi na verskem področju ostajajo enaki; škofje popoldne na pogovorih z Janšo.

Maturanti, ki so se prijavili za cepljenje, bodo prvi odmerek prejeli že ta teden.

Kljub temu, da številno dnevno okuženih upada, ostaja pritisk na bolnišnice visok.

Fiskalni svet pri proračunskih dokumentih pogreša bolj natančne in realne izračune.

V Švici odpirajo gledališča in kinodvorane, medtem v Franciji še vedno zaprte šole.

Zakon o vojaški dolžnosti, sprejet pred 30imi leti, je bil pomemben za slovensko osamosvojitev.

Začela se je preventivna akcija nadzora hitrosti na slovenskih cestah.

ŠPORT: Nekateri najmočnejši nogometni klubi ustanovili super ligo; UEFA zahteva dialog.

VREME: Danes in jutri možne krajevne padavine.

Utrip dneva dne 19. 4.

Odprtje gostiln in lokalov okrnilo slabo vreme; številni gostinci ostajajo zaprti.

Ukrepi na verskem področju ostajajo enaki; škofje popoldne na pogovorih z Janšo.

Maturanti, ki so se prijavili za cepljenje, bodo prvi odmerek prejeli že ta teden.

Kljub temu, da številno dnevno okuženih upada, ostaja pritisk na bolnišnice visok.

Fiskalni svet pri proračunskih dokumentih pogreša bolj natančne in realne izračune.

V Švici odpirajo gledališča in kinodvorane, medtem v Franciji še vedno zaprte šole.

Zakon o vojaški dolžnosti, sprejet pred 30imi leti, je bil pomemben za slovensko osamosvojitev.

Začela se je preventivna akcija nadzora hitrosti na slovenskih cestah.

ŠPORT: Nekateri najmočnejši nogometni klubi ustanovili super ligo; UEFA zahteva dialog.

VREME: Danes in jutri možne krajevne padavine.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 19. 4.

Odprtje gostiln in lokalov okrnilo slabo vreme; številni gostinci ostajajo zaprti.

Ukrepi na verskem področju ostajajo enaki; škofje popoldne na pogovorih z Janšo.

Maturanti, ki so se prijavili za cepljenje, bodo prvi odmerek prejeli že ta teden.

Kljub temu, da številno dnevno okuženih upada, ostaja pritisk na bolnišnice visok.

Fiskalni svet pri proračunskih dokumentih pogreša bolj natančne in realne izračune.

V Švici odpirajo gledališča in kinodvorane, medtem v Franciji še vedno zaprte šole.

Zakon o vojaški dolžnosti, sprejet pred 30imi leti, je bil pomemben za slovensko osamosvojitev.

Začela se je preventivna akcija nadzora hitrosti na slovenskih cestah.

ŠPORT: Nekateri najmočnejši nogometni klubi ustanovili super ligo; UEFA zahteva dialog.

VREME: Danes in jutri možne krajevne padavine.

VEČ ...|19. 4. 2021
Utrip dneva dne 19. 4.

Odprtje gostiln in lokalov okrnilo slabo vreme; številni gostinci ostajajo zaprti.

Ukrepi na verskem področju ostajajo enaki; škofje popoldne na pogovorih z Janšo.

Maturanti, ki so se prijavili za cepljenje, bodo prvi odmerek prejeli že ta teden.

Kljub temu, da številno dnevno okuženih upada, ostaja pritisk na bolnišnice visok.

Fiskalni svet pri proračunskih dokumentih pogreša bolj natančne in realne izračune.

V Švici odpirajo gledališča in kinodvorane, medtem v Franciji še vedno zaprte šole.

Zakon o vojaški dolžnosti, sprejet pred 30imi leti, je bil pomemben za slovensko osamosvojitev.

Začela se je preventivna akcija nadzora hitrosti na slovenskih cestah.

ŠPORT: Nekateri najmočnejši nogometni klubi ustanovili super ligo; UEFA zahteva dialog.

VREME: Danes in jutri možne krajevne padavine.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|19. 4. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 19. 4.

  • Ukrepi v cerkvah ta teden ostajajo isti; škofje popoldne na pogovore s premierjem Janšo
  • Vatikan pripravlja mednarorno konferenco o posledicah epidemije
  • Ferlež: Poklic ni stvar posameznika, ampak celotne skupnosti
  • Prior kartuzije Pleterje: Nihče me ni vprašal za mnenje

Novice iz življenja Cerkve dne 19. 4.

  • Ukrepi v cerkvah ta teden ostajajo isti; škofje popoldne na pogovore s premierjem Janšo
  • Vatikan pripravlja mednarorno konferenco o posledicah epidemije
  • Ferlež: Poklic ni stvar posameznika, ampak celotne skupnosti
  • Prior kartuzije Pleterje: Nihče me ni vprašal za mnenje

infonovice

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 19. 4.
  • Ukrepi v cerkvah ta teden ostajajo isti; škofje popoldne na pogovore s premierjem Janšo
  • Vatikan pripravlja mednarorno konferenco o posledicah epidemije
  • Ferlež: Poklic ni stvar posameznika, ampak celotne skupnosti
  • Prior kartuzije Pleterje: Nihče me ni vprašal za mnenje
VEČ ...|19. 4. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 19. 4.
  • Ukrepi v cerkvah ta teden ostajajo isti; škofje popoldne na pogovore s premierjem Janšo
  • Vatikan pripravlja mednarorno konferenco o posledicah epidemije
  • Ferlež: Poklic ni stvar posameznika, ampak celotne skupnosti
  • Prior kartuzije Pleterje: Nihče me ni vprašal za mnenje

Radio Ognjišče

infonovice

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 4. 2021
Dnevi škofjeloškega pasijona

Dnevi škofjeloškega pasijona

kulturaškofjeloški pasijon

Kulturni utrinki

Dnevi škofjeloškega pasijona
VEČ ...|1. 4. 2021
Dnevi škofjeloškega pasijona

Jože Bartolj

kulturaškofjeloški pasijon

Informativne oddaje

VEČ ...|30. 3. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 30. 3.

Slovenski škofje pripravljajo nova navodila za praznovanje velike noči.

Velikonočne okrasitve s slovenskimi orhidejamo v Vatikanu letos ne bo.

Kustos Svete dežele o nabirki na veliki petek: Pomagajte nam pomagati!

Nedžad Grabus se poslavlja s položaja muftija islamske skupnosti.

Novice iz življenja Cerkve dne 30. 3.

Slovenski škofje pripravljajo nova navodila za praznovanje velike noči.

Velikonočne okrasitve s slovenskimi orhidejamo v Vatikanu letos ne bo.

Kustos Svete dežele o nabirki na veliki petek: Pomagajte nam pomagati!

Nedžad Grabus se poslavlja s položaja muftija islamske skupnosti.

infonovice

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 30. 3.

Slovenski škofje pripravljajo nova navodila za praznovanje velike noči.

Velikonočne okrasitve s slovenskimi orhidejamo v Vatikanu letos ne bo.

Kustos Svete dežele o nabirki na veliki petek: Pomagajte nam pomagati!

Nedžad Grabus se poslavlja s položaja muftija islamske skupnosti.

VEČ ...|30. 3. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 30. 3.

Slovenski škofje pripravljajo nova navodila za praznovanje velike noči.

Velikonočne okrasitve s slovenskimi orhidejamo v Vatikanu letos ne bo.

Kustos Svete dežele o nabirki na veliki petek: Pomagajte nam pomagati!

Nedžad Grabus se poslavlja s položaja muftija islamske skupnosti.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|26. 3. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 26. 3.

  • Slovenski škofje razglasili 26. marec za Dan molitve za žrtve spolnih zlorab.
  • Bogoslužja na prostem so do velikega petka dovoljena pod določenimi pogoji.
  • Inšpektorji izvajajo poostren nadzor nad izvajanjem ukrepov pri verskih dejavnostih.

Novice iz življenja Cerkve dne 26. 3.

  • Slovenski škofje razglasili 26. marec za Dan molitve za žrtve spolnih zlorab.
  • Bogoslužja na prostem so do velikega petka dovoljena pod določenimi pogoji.
  • Inšpektorji izvajajo poostren nadzor nad izvajanjem ukrepov pri verskih dejavnostih.

infonovicecerkevsvet

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 26. 3.
  • Slovenski škofje razglasili 26. marec za Dan molitve za žrtve spolnih zlorab.
  • Bogoslužja na prostem so do velikega petka dovoljena pod določenimi pogoji.
  • Inšpektorji izvajajo poostren nadzor nad izvajanjem ukrepov pri verskih dejavnostih.
VEČ ...|26. 3. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 26. 3.
  • Slovenski škofje razglasili 26. marec za Dan molitve za žrtve spolnih zlorab.
  • Bogoslužja na prostem so do velikega petka dovoljena pod določenimi pogoji.
  • Inšpektorji izvajajo poostren nadzor nad izvajanjem ukrepov pri verskih dejavnostih.

Radio Ognjišče

infonovicecerkevsvet

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 3. 2021
Škof Jurij Bizjak o škofu Metodu Pirihu

Škof Jurij Bizjak se svojega predhodnika na sedežu koprske škofije spominja kot veselega, odprtega in močnega človeka. Imel je veliko prijateljev, dobro je poznal svoje duhovnike in tudi številne vernike, ohranjal stik z njimi. Tudi po upokojitvi je bil dejaven, saj je vodil številne slovesnosti, delil zakramente, imel duhovne vaje … Na smrt je bil vedno pripravljen. Njegova dela bodo še dolgo bogatila koprsko škofijo.         

Škof Jurij Bizjak o škofu Metodu Pirihu

Škof Jurij Bizjak se svojega predhodnika na sedežu koprske škofije spominja kot veselega, odprtega in močnega človeka. Imel je veliko prijateljev, dobro je poznal svoje duhovnike in tudi številne vernike, ohranjal stik z njimi. Tudi po upokojitvi je bil dejaven, saj je vodil številne slovesnosti, delil zakramente, imel duhovne vaje … Na smrt je bil vedno pripravljen. Njegova dela bodo še dolgo bogatila koprsko škofijo.         

duhovnostinfopogovorspominškofjecerkev

Informativni prispevki

Škof Jurij Bizjak o škofu Metodu Pirihu

Škof Jurij Bizjak se svojega predhodnika na sedežu koprske škofije spominja kot veselega, odprtega in močnega človeka. Imel je veliko prijateljev, dobro je poznal svoje duhovnike in tudi številne vernike, ohranjal stik z njimi. Tudi po upokojitvi je bil dejaven, saj je vodil številne slovesnosti, delil zakramente, imel duhovne vaje … Na smrt je bil vedno pripravljen. Njegova dela bodo še dolgo bogatila koprsko škofijo.         

VEČ ...|24. 3. 2021
Škof Jurij Bizjak o škofu Metodu Pirihu

Škof Jurij Bizjak se svojega predhodnika na sedežu koprske škofije spominja kot veselega, odprtega in močnega človeka. Imel je veliko prijateljev, dobro je poznal svoje duhovnike in tudi številne vernike, ohranjal stik z njimi. Tudi po upokojitvi je bil dejaven, saj je vodil številne slovesnosti, delil zakramente, imel duhovne vaje … Na smrt je bil vedno pripravljen. Njegova dela bodo še dolgo bogatila koprsko škofijo.         

Tone Gorjup

duhovnostinfopogovorspominškofjecerkev

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 3. 2021
Škof Andrej Glavan o škofu Metodu Pirihu

Spominjam se ga, da se je rad oglašal s tehtno in utemeljeno besedo. Spomnil je še, kako je škof Pirih vrsto let pripravljal bogoslovce na diakonsko posvečenje in jih znal opogumiti, če so se znašli v dvomih.

Škof Andrej Glavan o škofu Metodu Pirihu

Spominjam se ga, da se je rad oglašal s tehtno in utemeljeno besedo. Spomnil je še, kako je škof Pirih vrsto let pripravljal bogoslovce na diakonsko posvečenje in jih znal opogumiti, če so se znašli v dvomih.

duhovnostinfopogovorspominškofjecerkev

Informativni prispevki

Škof Andrej Glavan o škofu Metodu Pirihu

Spominjam se ga, da se je rad oglašal s tehtno in utemeljeno besedo. Spomnil je še, kako je škof Pirih vrsto let pripravljal bogoslovce na diakonsko posvečenje in jih znal opogumiti, če so se znašli v dvomih.

VEČ ...|24. 3. 2021
Škof Andrej Glavan o škofu Metodu Pirihu

Spominjam se ga, da se je rad oglašal s tehtno in utemeljeno besedo. Spomnil je še, kako je škof Pirih vrsto let pripravljal bogoslovce na diakonsko posvečenje in jih znal opogumiti, če so se znašli v dvomih.

Tone Gorjup

duhovnostinfopogovorspominškofjecerkev

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 3. 2021
Jožica Ličen o škofu Metodu Pirihu

Škof Metod bo ostal v srcih vernikov, sodelavcev Karitas, pa tudi Cerkve v Sloveniji lik človeka, ki je znal prisluhniti, ki je želel spoznati človeka in iti z njim po poti naprej.

Jožica Ličen o škofu Metodu Pirihu

Škof Metod bo ostal v srcih vernikov, sodelavcev Karitas, pa tudi Cerkve v Sloveniji lik človeka, ki je znal prisluhniti, ki je želel spoznati človeka in iti z njim po poti naprej.

duhovnostinfopogovorspominškofjecerkev

Informativni prispevki

Jožica Ličen o škofu Metodu Pirihu

Škof Metod bo ostal v srcih vernikov, sodelavcev Karitas, pa tudi Cerkve v Sloveniji lik človeka, ki je znal prisluhniti, ki je želel spoznati človeka in iti z njim po poti naprej.

VEČ ...|24. 3. 2021
Jožica Ličen o škofu Metodu Pirihu

Škof Metod bo ostal v srcih vernikov, sodelavcev Karitas, pa tudi Cerkve v Sloveniji lik človeka, ki je znal prisluhniti, ki je želel spoznati človeka in iti z njim po poti naprej.

Tone Gorjup

duhovnostinfopogovorspominškofjecerkev

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 3. 2021
Franc Prelc o škofu Metodu Pirihu

Franc Prelc je bil škofov sopotnik v duhovništvo že v semenišču v Pazinu. Kot škofa ga je največkrat srečeval ob birmovanju skupaj s svojim župnijskim občestvom.

Franc Prelc o škofu Metodu Pirihu

Franc Prelc je bil škofov sopotnik v duhovništvo že v semenišču v Pazinu. Kot škofa ga je največkrat srečeval ob birmovanju skupaj s svojim župnijskim občestvom.

duhovnostinfopogovorspominškofjecerkev

Informativni prispevki

Franc Prelc o škofu Metodu Pirihu

Franc Prelc je bil škofov sopotnik v duhovništvo že v semenišču v Pazinu. Kot škofa ga je največkrat srečeval ob birmovanju skupaj s svojim župnijskim občestvom.

VEČ ...|24. 3. 2021
Franc Prelc o škofu Metodu Pirihu

Franc Prelc je bil škofov sopotnik v duhovništvo že v semenišču v Pazinu. Kot škofa ga je največkrat srečeval ob birmovanju skupaj s svojim župnijskim občestvom.

Tone Gorjup

duhovnostinfopogovorspominškofjecerkev

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 3. 2021
300 let Škofjeloškega pasijona

Letos mineva 300 let od prve pisne omembe uprizoritve Škofjeloškega pasijona. Vsakih šest let oživi na ulicah, zaradi znanih razmer v jubilejnem letu to žal  ne bo mogoče, morda naslednje leto. Zato pa se ob jubileju lahko preko razstav, razprav in ostalih vsebin, poglobimo v to živo dediščino in mojstrovino našega naroda. Govorili smo s kapucinom br. Joškom Smukavcem. 

300 let Škofjeloškega pasijona

Letos mineva 300 let od prve pisne omembe uprizoritve Škofjeloškega pasijona. Vsakih šest let oživi na ulicah, zaradi znanih razmer v jubilejnem letu to žal  ne bo mogoče, morda naslednje leto. Zato pa se ob jubileju lahko preko razstav, razprav in ostalih vsebin, poglobimo v to živo dediščino in mojstrovino našega naroda. Govorili smo s kapucinom br. Joškom Smukavcem. 

kulturadediščinaizročilopogovor

Zakladi naše dediščine

300 let Škofjeloškega pasijona

Letos mineva 300 let od prve pisne omembe uprizoritve Škofjeloškega pasijona. Vsakih šest let oživi na ulicah, zaradi znanih razmer v jubilejnem letu to žal  ne bo mogoče, morda naslednje leto. Zato pa se ob jubileju lahko preko razstav, razprav in ostalih vsebin, poglobimo v to živo dediščino in mojstrovino našega naroda. Govorili smo s kapucinom br. Joškom Smukavcem. 

VEČ ...|23. 3. 2021
300 let Škofjeloškega pasijona

Letos mineva 300 let od prve pisne omembe uprizoritve Škofjeloškega pasijona. Vsakih šest let oživi na ulicah, zaradi znanih razmer v jubilejnem letu to žal  ne bo mogoče, morda naslednje leto. Zato pa se ob jubileju lahko preko razstav, razprav in ostalih vsebin, poglobimo v to živo dediščino in mojstrovino našega naroda. Govorili smo s kapucinom br. Joškom Smukavcem. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilopogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 3. 2021
Bralna značka 60 let Prevalje - Začenjajo se dnevi škofjeloškega pasijona

Bralna značka 60 let Prevalje - Začenjajo se dnevi škofjeloškega pasijona

kulturaManca PerkoBoštjan Gorenšek

Kulturni utrinki

Bralna značka 60 let Prevalje - Začenjajo se dnevi škofjeloškega pasijona
VEČ ...|12. 3. 2021
Bralna značka 60 let Prevalje - Začenjajo se dnevi škofjeloškega pasijona

Jože Bartolj

kulturaManca PerkoBoštjan Gorenšek

Informativne oddaje

VEČ ...|5. 3. 2021
Utrip dneva dne 5. 3.

  • Novi pastir celjske škofije bo dr. Maksimilijan Matjaž. Slovenski škofje mu iskreno čestitajo in mu želijo obilo Božjega blagoslova.
  • Papež prispel v Irak, kot romar miru v Abrahamovi deželi.
  • Se nam bliža tretji val epidemije? Okužbe z britanskim sevom rastejo eksponentno.
  • Prihodnji teden ponekod odprtje teras in vrtov lokalov. So gostinci pripravljeni?
  • Komu bo koristila razprava o svobodi medijev v Sloveniji v Evropskem parlamentu?
  • Spremembe stanovanjske zakonodaje v smeri krepitve fonda neprofitnih stanovanj.
  • V Kopru odprli center za nadzor prometa; ki bo prispeval k večji varnosti na morju.
  • ŠPORT: Na tekmi smučarjev skakalcev na svetovnem prvenstvu vsi štirje Slovenci.
  • VREME: Popoldne in zvečer možne padavine; jutri spet sončno, a hladno in vetrovno.

Utrip dneva dne 5. 3.

  • Novi pastir celjske škofije bo dr. Maksimilijan Matjaž. Slovenski škofje mu iskreno čestitajo in mu želijo obilo Božjega blagoslova.
  • Papež prispel v Irak, kot romar miru v Abrahamovi deželi.
  • Se nam bliža tretji val epidemije? Okužbe z britanskim sevom rastejo eksponentno.
  • Prihodnji teden ponekod odprtje teras in vrtov lokalov. So gostinci pripravljeni?
  • Komu bo koristila razprava o svobodi medijev v Sloveniji v Evropskem parlamentu?
  • Spremembe stanovanjske zakonodaje v smeri krepitve fonda neprofitnih stanovanj.
  • V Kopru odprli center za nadzor prometa; ki bo prispeval k večji varnosti na morju.
  • ŠPORT: Na tekmi smučarjev skakalcev na svetovnem prvenstvu vsi štirje Slovenci.
  • VREME: Popoldne in zvečer možne padavine; jutri spet sončno, a hladno in vetrovno.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 5. 3.
  • Novi pastir celjske škofije bo dr. Maksimilijan Matjaž. Slovenski škofje mu iskreno čestitajo in mu želijo obilo Božjega blagoslova.
  • Papež prispel v Irak, kot romar miru v Abrahamovi deželi.
  • Se nam bliža tretji val epidemije? Okužbe z britanskim sevom rastejo eksponentno.
  • Prihodnji teden ponekod odprtje teras in vrtov lokalov. So gostinci pripravljeni?
  • Komu bo koristila razprava o svobodi medijev v Sloveniji v Evropskem parlamentu?
  • Spremembe stanovanjske zakonodaje v smeri krepitve fonda neprofitnih stanovanj.
  • V Kopru odprli center za nadzor prometa; ki bo prispeval k večji varnosti na morju.
  • ŠPORT: Na tekmi smučarjev skakalcev na svetovnem prvenstvu vsi štirje Slovenci.
  • VREME: Popoldne in zvečer možne padavine; jutri spet sončno, a hladno in vetrovno.
VEČ ...|5. 3. 2021
Utrip dneva dne 5. 3.
  • Novi pastir celjske škofije bo dr. Maksimilijan Matjaž. Slovenski škofje mu iskreno čestitajo in mu želijo obilo Božjega blagoslova.
  • Papež prispel v Irak, kot romar miru v Abrahamovi deželi.
  • Se nam bliža tretji val epidemije? Okužbe z britanskim sevom rastejo eksponentno.
  • Prihodnji teden ponekod odprtje teras in vrtov lokalov. So gostinci pripravljeni?
  • Komu bo koristila razprava o svobodi medijev v Sloveniji v Evropskem parlamentu?
  • Spremembe stanovanjske zakonodaje v smeri krepitve fonda neprofitnih stanovanj.
  • V Kopru odprli center za nadzor prometa; ki bo prispeval k večji varnosti na morju.
  • ŠPORT: Na tekmi smučarjev skakalcev na svetovnem prvenstvu vsi štirje Slovenci.
  • VREME: Popoldne in zvečer možne padavine; jutri spet sončno, a hladno in vetrovno.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 3. 2021
Zakon o enakosti v ZDA

Spodnji dom ameriškega kongresa je 25. februarja sprejel zakon o enakosti. Gre za obsežne spremembe zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki je med drugim prepovedal rasno diskriminacijo v javnih prostorih, pri zaposlovanju, v izobraževanju, zveznem financiranju, zaposlovanju in sodnem sistemu. Če bo novo dopolnilo potrjeno tudi v senatu, bo zakon prepovedoval diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Ameriški škofje opozarjajo, da to diskriminira vernike in ogroža nerojeno življenje. O tem, kaj prinaša zakon o enakosti, smo se pogovarjali z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem.

Zakon o enakosti v ZDA

Spodnji dom ameriškega kongresa je 25. februarja sprejel zakon o enakosti. Gre za obsežne spremembe zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki je med drugim prepovedal rasno diskriminacijo v javnih prostorih, pri zaposlovanju, v izobraževanju, zveznem financiranju, zaposlovanju in sodnem sistemu. Če bo novo dopolnilo potrjeno tudi v senatu, bo zakon prepovedoval diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Ameriški škofje opozarjajo, da to diskriminira vernike in ogroža nerojeno življenje. O tem, kaj prinaša zakon o enakosti, smo se pogovarjali z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem.

politikaZDAteorija spola

Informativni prispevki

Zakon o enakosti v ZDA

Spodnji dom ameriškega kongresa je 25. februarja sprejel zakon o enakosti. Gre za obsežne spremembe zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki je med drugim prepovedal rasno diskriminacijo v javnih prostorih, pri zaposlovanju, v izobraževanju, zveznem financiranju, zaposlovanju in sodnem sistemu. Če bo novo dopolnilo potrjeno tudi v senatu, bo zakon prepovedoval diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Ameriški škofje opozarjajo, da to diskriminira vernike in ogroža nerojeno življenje. O tem, kaj prinaša zakon o enakosti, smo se pogovarjali z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem.

VEČ ...|3. 3. 2021
Zakon o enakosti v ZDA

Spodnji dom ameriškega kongresa je 25. februarja sprejel zakon o enakosti. Gre za obsežne spremembe zakona o državljanskih pravicah iz leta 1964, ki je med drugim prepovedal rasno diskriminacijo v javnih prostorih, pri zaposlovanju, v izobraževanju, zveznem financiranju, zaposlovanju in sodnem sistemu. Če bo novo dopolnilo potrjeno tudi v senatu, bo zakon prepovedoval diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete. Ameriški škofje opozarjajo, da to diskriminira vernike in ogroža nerojeno življenje. O tem, kaj prinaša zakon o enakosti, smo se pogovarjali z moralnim teologom Gabrielom Kavčičem.

Marta Jerebič

politikaZDAteorija spola

Informativne oddaje

VEČ ...|2. 3. 2021
Utrip dneva dne 2. 3.

  • Se tudi v Sloveniji zaradi bolj odpornih različic virusa obetajo dodatne omejitve?
  • Vlada prenovila strategijo cepljenja, kdaj bodo cepljeni zaposleni v vzgoji in izobraževanju, še ni mogoče natančno napovedati.
  • V Avstriji in Italiji slabšanje epidemičnih razmer v določenih regijah, Nemčija načrtuje podaljšanje zaprtja do 28. marca.
  • Državni zbor razpravlja o demografskem skladu, večina opozicije za posvetovalni referendum.
  • Benedikt XVI. mora še 8 let po odstopu ponavljati, da je papež le eden; Frančišek razkril kje namerava preživeti svoje zadnje dni.
  • Ameriški škofje: zakon o enakosti diskriminira vernike in ogroža nerojeno življenje.
  • Štuhec o obisku svetega očeta v Iraku: »Papež se mora vedno pojaviti v epicentru zla.«
  • Nekdanji ruski predsednik Gorbačov praznuje 90 let. Kakšna je bila njegova vloga za končanje hladne vojne?
  • V Nigeriji izpustili ugrabljena dekleta.
  • Vreme: sonce in do 15, na Primorskem pa do 17 stopinj Celzija.

Utrip dneva dne 2. 3.

  • Se tudi v Sloveniji zaradi bolj odpornih različic virusa obetajo dodatne omejitve?
  • Vlada prenovila strategijo cepljenja, kdaj bodo cepljeni zaposleni v vzgoji in izobraževanju, še ni mogoče natančno napovedati.
  • V Avstriji in Italiji slabšanje epidemičnih razmer v določenih regijah, Nemčija načrtuje podaljšanje zaprtja do 28. marca.
  • Državni zbor razpravlja o demografskem skladu, večina opozicije za posvetovalni referendum.
  • Benedikt XVI. mora še 8 let po odstopu ponavljati, da je papež le eden; Frančišek razkril kje namerava preživeti svoje zadnje dni.
  • Ameriški škofje: zakon o enakosti diskriminira vernike in ogroža nerojeno življenje.
  • Štuhec o obisku svetega očeta v Iraku: »Papež se mora vedno pojaviti v epicentru zla.«
  • Nekdanji ruski predsednik Gorbačov praznuje 90 let. Kakšna je bila njegova vloga za končanje hladne vojne?
  • V Nigeriji izpustili ugrabljena dekleta.
  • Vreme: sonce in do 15, na Primorskem pa do 17 stopinj Celzija.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 2. 3.
  • Se tudi v Sloveniji zaradi bolj odpornih različic virusa obetajo dodatne omejitve?
  • Vlada prenovila strategijo cepljenja, kdaj bodo cepljeni zaposleni v vzgoji in izobraževanju, še ni mogoče natančno napovedati.
  • V Avstriji in Italiji slabšanje epidemičnih razmer v določenih regijah, Nemčija načrtuje podaljšanje zaprtja do 28. marca.
  • Državni zbor razpravlja o demografskem skladu, večina opozicije za posvetovalni referendum.
  • Benedikt XVI. mora še 8 let po odstopu ponavljati, da je papež le eden; Frančišek razkril kje namerava preživeti svoje zadnje dni.
  • Ameriški škofje: zakon o enakosti diskriminira vernike in ogroža nerojeno življenje.
  • Štuhec o obisku svetega očeta v Iraku: »Papež se mora vedno pojaviti v epicentru zla.«
  • Nekdanji ruski predsednik Gorbačov praznuje 90 let. Kakšna je bila njegova vloga za končanje hladne vojne?
  • V Nigeriji izpustili ugrabljena dekleta.
  • Vreme: sonce in do 15, na Primorskem pa do 17 stopinj Celzija.
VEČ ...|2. 3. 2021
Utrip dneva dne 2. 3.
  • Se tudi v Sloveniji zaradi bolj odpornih različic virusa obetajo dodatne omejitve?
  • Vlada prenovila strategijo cepljenja, kdaj bodo cepljeni zaposleni v vzgoji in izobraževanju, še ni mogoče natančno napovedati.
  • V Avstriji in Italiji slabšanje epidemičnih razmer v določenih regijah, Nemčija načrtuje podaljšanje zaprtja do 28. marca.
  • Državni zbor razpravlja o demografskem skladu, večina opozicije za posvetovalni referendum.
  • Benedikt XVI. mora še 8 let po odstopu ponavljati, da je papež le eden; Frančišek razkril kje namerava preživeti svoje zadnje dni.
  • Ameriški škofje: zakon o enakosti diskriminira vernike in ogroža nerojeno življenje.
  • Štuhec o obisku svetega očeta v Iraku: »Papež se mora vedno pojaviti v epicentru zla.«
  • Nekdanji ruski predsednik Gorbačov praznuje 90 let. Kakšna je bila njegova vloga za končanje hladne vojne?
  • V Nigeriji izpustili ugrabljena dekleta.
  • Vreme: sonce in do 15, na Primorskem pa do 17 stopinj Celzija.

Radio Ognjišče

infonovice

Informativne oddaje

VEČ ...|26. 2. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 26. 2.

  • Papežev obisk v Iraku pomemben za prisotnost kristjanov v državi.
  • Poljska, splav: Škofje EU poudarjajo, da je vprašanje v pristojnosti držav članic.
  • E-romanje na Brezje ob postni spodbudi 40 dni brez alkohola

Novice iz življenja Cerkve dne 26. 2.

  • Papežev obisk v Iraku pomemben za prisotnost kristjanov v državi.
  • Poljska, splav: Škofje EU poudarjajo, da je vprašanje v pristojnosti držav članic.
  • E-romanje na Brezje ob postni spodbudi 40 dni brez alkohola

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 26. 2.
  • Papežev obisk v Iraku pomemben za prisotnost kristjanov v državi.
  • Poljska, splav: Škofje EU poudarjajo, da je vprašanje v pristojnosti držav članic.
  • E-romanje na Brezje ob postni spodbudi 40 dni brez alkohola
VEČ ...|26. 2. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 26. 2.
  • Papežev obisk v Iraku pomemben za prisotnost kristjanov v državi.
  • Poljska, splav: Škofje EU poudarjajo, da je vprašanje v pristojnosti držav članic.
  • E-romanje na Brezje ob postni spodbudi 40 dni brez alkohola

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|15. 2. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 15. 2.

  • Kaj si boste izbrali za postni čas?
  • Življenje Venezuelcev v sosednji Kolumbiji je težko. Papež Frančišek se je oblastem zahvalil za sprejem dveh milijonov beguncev.
  • Irski škofje odločno proti uzakonitvi samomora z medicinsko pomočjo
  • Pustna sobotna iskrica za dekleta v Amazoniji zbrala že skoraj 200.000 evrov!

Novice iz življenja Cerkve dne 15. 2.

  • Kaj si boste izbrali za postni čas?
  • Življenje Venezuelcev v sosednji Kolumbiji je težko. Papež Frančišek se je oblastem zahvalil za sprejem dveh milijonov beguncev.
  • Irski škofje odločno proti uzakonitvi samomora z medicinsko pomočjo
  • Pustna sobotna iskrica za dekleta v Amazoniji zbrala že skoraj 200.000 evrov!

infodružbaduhovnostpapež

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 15. 2.
  • Kaj si boste izbrali za postni čas?
  • Življenje Venezuelcev v sosednji Kolumbiji je težko. Papež Frančišek se je oblastem zahvalil za sprejem dveh milijonov beguncev.
  • Irski škofje odločno proti uzakonitvi samomora z medicinsko pomočjo
  • Pustna sobotna iskrica za dekleta v Amazoniji zbrala že skoraj 200.000 evrov!
VEČ ...|15. 2. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 15. 2.
  • Kaj si boste izbrali za postni čas?
  • Življenje Venezuelcev v sosednji Kolumbiji je težko. Papež Frančišek se je oblastem zahvalil za sprejem dveh milijonov beguncev.
  • Irski škofje odločno proti uzakonitvi samomora z medicinsko pomočjo
  • Pustna sobotna iskrica za dekleta v Amazoniji zbrala že skoraj 200.000 evrov!

Radio Ognjišče

infodružbaduhovnostpapež

Informativne oddaje

VEČ ...|14. 2. 2021
Utrip dneva dne 14. 2.

  • Papež: Na Jezusa se obrnimo takšni, kakršni smo
  • Slovenski škofje v pastirskem pismu o razliki med iskanjem lastnih koristi in delu za dobro vseh
  • V bolnišnicah zaradi covida-19 po zadnjih podatkih 740 ljudi. Na zahodu Slovenije jutri v šole vsi osnovnošolci, na vzhodu počitnice
  • V nesreči na območju Storžiča včeraj življenje izgubil vrhunski alpinist Slavko Rožič
  • Nekdanji predsednik ZDA Trump oproščen druge ustavne obtožbe
  • Šport: Svetovni prvak v smuku je Avstrijec Vincent Kriechmayr
  • Vreme: Jutri bo pretežno jasno

Utrip dneva dne 14. 2.

  • Papež: Na Jezusa se obrnimo takšni, kakršni smo
  • Slovenski škofje v pastirskem pismu o razliki med iskanjem lastnih koristi in delu za dobro vseh
  • V bolnišnicah zaradi covida-19 po zadnjih podatkih 740 ljudi. Na zahodu Slovenije jutri v šole vsi osnovnošolci, na vzhodu počitnice
  • V nesreči na območju Storžiča včeraj življenje izgubil vrhunski alpinist Slavko Rožič
  • Nekdanji predsednik ZDA Trump oproščen druge ustavne obtožbe
  • Šport: Svetovni prvak v smuku je Avstrijec Vincent Kriechmayr
  • Vreme: Jutri bo pretežno jasno

info

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 14. 2.
  • Papež: Na Jezusa se obrnimo takšni, kakršni smo
  • Slovenski škofje v pastirskem pismu o razliki med iskanjem lastnih koristi in delu za dobro vseh
  • V bolnišnicah zaradi covida-19 po zadnjih podatkih 740 ljudi. Na zahodu Slovenije jutri v šole vsi osnovnošolci, na vzhodu počitnice
  • V nesreči na območju Storžiča včeraj življenje izgubil vrhunski alpinist Slavko Rožič
  • Nekdanji predsednik ZDA Trump oproščen druge ustavne obtožbe
  • Šport: Svetovni prvak v smuku je Avstrijec Vincent Kriechmayr
  • Vreme: Jutri bo pretežno jasno
VEČ ...|14. 2. 2021
Utrip dneva dne 14. 2.
  • Papež: Na Jezusa se obrnimo takšni, kakršni smo
  • Slovenski škofje v pastirskem pismu o razliki med iskanjem lastnih koristi in delu za dobro vseh
  • V bolnišnicah zaradi covida-19 po zadnjih podatkih 740 ljudi. Na zahodu Slovenije jutri v šole vsi osnovnošolci, na vzhodu počitnice
  • V nesreči na območju Storžiča včeraj življenje izgubil vrhunski alpinist Slavko Rožič
  • Nekdanji predsednik ZDA Trump oproščen druge ustavne obtožbe
  • Šport: Svetovni prvak v smuku je Avstrijec Vincent Kriechmayr
  • Vreme: Jutri bo pretežno jasno

Radio Ognjišče

info

Informativne oddaje

VEČ ...|18. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 18. 1.

  • Začenjamo teden molitve za edinost med kristjani
  • Cerkev v Iraku moli, da bi jih papež lahko obiskal
  • Francoski škofje opozarjajo na spornost zakona o bioetiki
  • v Medžugorju konec meseca kongres ob 40. obletnici prikazovanj

Novice iz življenja Cerkve dne 18. 1.

  • Začenjamo teden molitve za edinost med kristjani
  • Cerkev v Iraku moli, da bi jih papež lahko obiskal
  • Francoski škofje opozarjajo na spornost zakona o bioetiki
  • v Medžugorju konec meseca kongres ob 40. obletnici prikazovanj

infodružbaduhovnost

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 18. 1.
  • Začenjamo teden molitve za edinost med kristjani
  • Cerkev v Iraku moli, da bi jih papež lahko obiskal
  • Francoski škofje opozarjajo na spornost zakona o bioetiki
  • v Medžugorju konec meseca kongres ob 40. obletnici prikazovanj
VEČ ...|18. 1. 2021
Novice iz življenja Cerkve dne 18. 1.
  • Začenjamo teden molitve za edinost med kristjani
  • Cerkev v Iraku moli, da bi jih papež lahko obiskal
  • Francoski škofje opozarjajo na spornost zakona o bioetiki
  • v Medžugorju konec meseca kongres ob 40. obletnici prikazovanj

Marta Jerebič

infodružbaduhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|16. 12. 2020
Restavrirali so knjigo Škofjeloškega pasijona

Restavrirali so knjigo Škofjeloškega pasijona

kulturaJoško SmukavecBlanka Avguštin Florjanovič

Kulturni utrinki

Restavrirali so knjigo Škofjeloškega pasijona

VEČ ...|16. 12. 2020
Restavrirali so knjigo Škofjeloškega pasijona

Jože Bartolj

kulturaJoško SmukavecBlanka Avguštin Florjanovič

Doživetja narave

VEČ ...|27. 11. 2020
Kviz za ljubitelje narave

Tokrat smo se odpravili na lov za pravilnimi odgovori v planinskem kvizu, ki je odprl praznovanje rojstnega dne našega radia. Teme so bile planinske, preverjali smo tudi poznavanje občin in njihovih vrhov ter iskali ime velikega botanika, športnika in ljubitelja domačih gora, ki je bil doma iz Škofje Loke.

Kviz za ljubitelje narave

Tokrat smo se odpravili na lov za pravilnimi odgovori v planinskem kvizu, ki je odprl praznovanje rojstnega dne našega radia. Teme so bile planinske, preverjali smo tudi poznavanje občin in njihovih vrhov ter iskali ime velikega botanika, športnika in ljubitelja domačih gora, ki je bil doma iz Škofje Loke.

naravagoreplaninekvizizobraževanjerazvedrilo

Doživetja narave

Kviz za ljubitelje narave

Tokrat smo se odpravili na lov za pravilnimi odgovori v planinskem kvizu, ki je odprl praznovanje rojstnega dne našega radia. Teme so bile planinske, preverjali smo tudi poznavanje občin in njihovih vrhov ter iskali ime velikega botanika, športnika in ljubitelja domačih gora, ki je bil doma iz Škofje Loke.

VEČ ...|27. 11. 2020
Kviz za ljubitelje narave

Tokrat smo se odpravili na lov za pravilnimi odgovori v planinskem kvizu, ki je odprl praznovanje rojstnega dne našega radia. Teme so bile planinske, preverjali smo tudi poznavanje občin in njihovih vrhov ter iskali ime velikega botanika, športnika in ljubitelja domačih gora, ki je bil doma iz Škofje Loke.

Blaž Lesnik

naravagoreplaninekvizizobraževanjerazvedrilo

Radijska kateheza

VEČ ...|31. 10. 2020
Nadškof Marjan Turnšek: prenašanje maš prek socialnih omrežij in o tem, kaj papež ob izidu filma o njem samem pravi glede istospolno usmerjenih oseb.

Nadškof Marjan Turnšek v tokratni katehezi odgovarja na vprašanje, zakaj so škofje najprej odsvetovali prenašanje župnijskih maš prek socialnih omrežij in zakaj so potem odločitev spremenili., kaj papež ob izidu filma o njem samem pravi glede istospolno usmerjenih oseb in česa ne, zakaj za Evropo ni nujno, da bo krščanska tudi v prihodnje, in kaj pomeni vse pogostejše preganjanje kristjanov po svetu.

Nadškof Marjan Turnšek: prenašanje maš prek socialnih omrežij in o tem, kaj papež ob izidu filma o njem samem pravi glede istospolno usmerjenih oseb.

Nadškof Marjan Turnšek v tokratni katehezi odgovarja na vprašanje, zakaj so škofje najprej odsvetovali prenašanje župnijskih maš prek socialnih omrežij in zakaj so potem odločitev spremenili., kaj papež ob izidu filma o njem samem pravi glede istospolno usmerjenih oseb in česa ne, zakaj za Evropo ni nujno, da bo krščanska tudi v prihodnje, in kaj pomeni vse pogostejše preganjanje kristjanov po svetu.

duhovnostpapež

Radijska kateheza

Nadškof Marjan Turnšek: prenašanje maš prek socialnih omrežij in o tem, kaj papež ob izidu filma o njem samem pravi glede istospolno usmerjenih oseb.

Nadškof Marjan Turnšek v tokratni katehezi odgovarja na vprašanje, zakaj so škofje najprej odsvetovali prenašanje župnijskih maš prek socialnih omrežij in zakaj so potem odločitev spremenili., kaj papež ob izidu filma o njem samem pravi glede istospolno usmerjenih oseb in česa ne, zakaj za Evropo ni nujno, da bo krščanska tudi v prihodnje, in kaj pomeni vse pogostejše preganjanje kristjanov po svetu.

VEČ ...|31. 10. 2020
Nadškof Marjan Turnšek: prenašanje maš prek socialnih omrežij in o tem, kaj papež ob izidu filma o njem samem pravi glede istospolno usmerjenih oseb.

Nadškof Marjan Turnšek v tokratni katehezi odgovarja na vprašanje, zakaj so škofje najprej odsvetovali prenašanje župnijskih maš prek socialnih omrežij in zakaj so potem odločitev spremenili., kaj papež ob izidu filma o njem samem pravi glede istospolno usmerjenih oseb in česa ne, zakaj za Evropo ni nujno, da bo krščanska tudi v prihodnje, in kaj pomeni vse pogostejše preganjanje kristjanov po svetu.

Silvestra Sadar in nadškof Marjan Turnšek

duhovnostpapež

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 10. 2020
Film Tihi večeri v nedeljo na spletu - Odpoved Škofjeloškega pasijona 2021

Film Tihi večeri v nedeljo na spletu - Odpoved Škofjeloškega pasijona 2021

kulturaJakob VrhovecBorut GartnerDavid Sipoš

Kulturni utrinki

Film Tihi večeri v nedeljo na spletu - Odpoved Škofjeloškega pasijona 2021

VEČ ...|23. 10. 2020
Film Tihi večeri v nedeljo na spletu - Odpoved Škofjeloškega pasijona 2021

Jože Bartolj

kulturaJakob VrhovecBorut GartnerDavid Sipoš

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|13. 9. 2020
Papeževa nova okrožnica Vsi bratje

V oddaji ste slišali o papeževi novi okrožnici z naslovom: »Vsi bratje.« Poljski škofje so izdali dokument o odnosu cerkve do LGBT+ oseb. Govorili smo tudi o spremembi papeževih potovanj v tujino zaradi pandemije in zakaj bo na Irskem letos več škofovskih kot mašniških posvečenj.

Papeževa nova okrožnica Vsi bratje

V oddaji ste slišali o papeževi novi okrožnici z naslovom: »Vsi bratje.« Poljski škofje so izdali dokument o odnosu cerkve do LGBT+ oseb. Govorili smo tudi o spremembi papeževih potovanj v tujino zaradi pandemije in zakaj bo na Irskem letos več škofovskih kot mašniških posvečenj.

papežpogovorLGBTIrska

Iz življenja vesoljne Cerkve

Papeževa nova okrožnica Vsi bratje
V oddaji ste slišali o papeževi novi okrožnici z naslovom: »Vsi bratje.« Poljski škofje so izdali dokument o odnosu cerkve do LGBT+ oseb. Govorili smo tudi o spremembi papeževih potovanj v tujino zaradi pandemije in zakaj bo na Irskem letos več škofovskih kot mašniških posvečenj.
VEČ ...|13. 9. 2020
Papeževa nova okrožnica Vsi bratje
V oddaji ste slišali o papeževi novi okrožnici z naslovom: »Vsi bratje.« Poljski škofje so izdali dokument o odnosu cerkve do LGBT+ oseb. Govorili smo tudi o spremembi papeževih potovanj v tujino zaradi pandemije in zakaj bo na Irskem letos več škofovskih kot mašniških posvečenj.

Marjana Debevec

papežpogovorLGBTIrska

Moja zgodba

VEČ ...|16. 8. 2020
Spomini sestre Leonarde Rot - s. Irma Makše

V oddaji Moja zgodba, ste lahko prisluhili spominom sestre Leonarde Rot, Marijine sestre čudodelne svetinje, doma od sv. Vida nad Cerknico. Gre za spomine na težke dni po drugi svetovni vojni, ko so bile redovnice izgnane iz bolnišnic, zaplenjeno jim je bilo vse premoženje, veliko so jih obsodili na prisilno delo v taboriščih Ferdrenk, Škofjeloški grad in Begunje. V uvodni oddaji je bila naša gostja predstojnica s. Irma Makše.

Spomini sestre Leonarde Rot - s. Irma Makše

V oddaji Moja zgodba, ste lahko prisluhili spominom sestre Leonarde Rot, Marijine sestre čudodelne svetinje, doma od sv. Vida nad Cerknico. Gre za spomine na težke dni po drugi svetovni vojni, ko so bile redovnice izgnane iz bolnišnic, zaplenjeno jim je bilo vse premoženje, veliko so jih obsodili na prisilno delo v taboriščih Ferdrenk, Škofjeloški grad in Begunje. V uvodni oddaji je bila naša gostja predstojnica s. Irma Makše.

spomin

Moja zgodba

Spomini sestre Leonarde Rot - s. Irma Makše
V oddaji Moja zgodba, ste lahko prisluhili spominom sestre Leonarde Rot, Marijine sestre čudodelne svetinje, doma od sv. Vida nad Cerknico. Gre za spomine na težke dni po drugi svetovni vojni, ko so bile redovnice izgnane iz bolnišnic, zaplenjeno jim je bilo vse premoženje, veliko so jih obsodili na prisilno delo v taboriščih Ferdrenk, Škofjeloški grad in Begunje. V uvodni oddaji je bila naša gostja predstojnica s. Irma Makše.
VEČ ...|16. 8. 2020
Spomini sestre Leonarde Rot - s. Irma Makše
V oddaji Moja zgodba, ste lahko prisluhili spominom sestre Leonarde Rot, Marijine sestre čudodelne svetinje, doma od sv. Vida nad Cerknico. Gre za spomine na težke dni po drugi svetovni vojni, ko so bile redovnice izgnane iz bolnišnic, zaplenjeno jim je bilo vse premoženje, veliko so jih obsodili na prisilno delo v taboriščih Ferdrenk, Škofjeloški grad in Begunje. V uvodni oddaji je bila naša gostja predstojnica s. Irma Makše.

Jože Bartolj

spomin

Doživetja narave

VEČ ...|14. 8. 2020
V zgodbah po idrijskih gričih

Tokrat smo v oddaji odstirali skrivnosti idrijskega hribovja. Kar je Unescova dediščina prepoznala kot zaklad človeštva v Idriji, je v svojih zgodbah popisala Idrijčanka Anka Rudolf. Akademski slikar Rafael Terpin pa je poznavalec najbolj skritih kotičkov nad Vipavskim, Tolminskim in Škofjeloškim. Oba sta spregovorila o svojih dragih domačih krajih, botaniki in miru, ki ga je v teh kotičkih veliko.

V zgodbah po idrijskih gričih

Tokrat smo v oddaji odstirali skrivnosti idrijskega hribovja. Kar je Unescova dediščina prepoznala kot zaklad človeštva v Idriji, je v svojih zgodbah popisala Idrijčanka Anka Rudolf. Akademski slikar Rafael Terpin pa je poznavalec najbolj skritih kotičkov nad Vipavskim, Tolminskim in Škofjeloškim. Oba sta spregovorila o svojih dragih domačih krajih, botaniki in miru, ki ga je v teh kotičkih veliko.

naravaidrijsko hribovjebotanikazgodbe

Doživetja narave

V zgodbah po idrijskih gričih
Tokrat smo v oddaji odstirali skrivnosti idrijskega hribovja. Kar je Unescova dediščina prepoznala kot zaklad človeštva v Idriji, je v svojih zgodbah popisala Idrijčanka Anka Rudolf. Akademski slikar Rafael Terpin pa je poznavalec najbolj skritih kotičkov nad Vipavskim, Tolminskim in Škofjeloškim. Oba sta spregovorila o svojih dragih domačih krajih, botaniki in miru, ki ga je v teh kotičkih veliko.
VEČ ...|14. 8. 2020
V zgodbah po idrijskih gričih
Tokrat smo v oddaji odstirali skrivnosti idrijskega hribovja. Kar je Unescova dediščina prepoznala kot zaklad človeštva v Idriji, je v svojih zgodbah popisala Idrijčanka Anka Rudolf. Akademski slikar Rafael Terpin pa je poznavalec najbolj skritih kotičkov nad Vipavskim, Tolminskim in Škofjeloškim. Oba sta spregovorila o svojih dragih domačih krajih, botaniki in miru, ki ga je v teh kotičkih veliko.

Blaž Lesnik

naravaidrijsko hribovjebotanikazgodbe

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 7. 2020
Jakob Vrhovec o romanju Škofjeloškega pasijona v Celovec

Jakob Vrhovec o romanju Škofjeloškega pasijona v Celovec

kulturaJakob Vrhovec

Kulturni utrinki

Jakob Vrhovec o romanju Škofjeloškega pasijona v Celovec
VEČ ...|6. 7. 2020
Jakob Vrhovec o romanju Škofjeloškega pasijona v Celovec

Jože Bartolj

kulturaJakob Vrhovec

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 6. 2020
27. Šentviški dnevi - Škofjeloški pasijon 2021 - Poklon Valentinu Staniču - Nazaj k predmetu

27. Šentviški dnevi - Škofjeloški pasijon 2021 - Poklon Valentinu Staniču - Nazaj k predmetu

kultura

Kulturni utrinki

27. Šentviški dnevi - Škofjeloški pasijon 2021 - Poklon Valentinu Staniču - Nazaj k predmetu
VEČ ...|18. 6. 2020
27. Šentviški dnevi - Škofjeloški pasijon 2021 - Poklon Valentinu Staniču - Nazaj k predmetu

Jože Bartolj

kultura

Sveta maša

VEČ ...|30. 5. 2020
Krizmena maša iz stolnice sv. Janeza Krsnika - Maribor

Mašo so darovali škofje Alojzij Cvikl, Stanko Lipovšek in Peter Štumpf, ob oltarju so se jim pridružili dekani in naddekani škofij Celje, Murska Sobota in nadškofije Maribor, upravitelj celjske škofije Rok Metličar in provincial minoritov Igor Salmič ter nuncij Jean-Marie Joseph Speich, ter upokojena nadškofa Franc Kramberger in Marjan Turnšek. Na orglah je bogoslužje spremljal Luka Hergarek, petje pa je vodil Sebastjan Tišler.

Krizmena maša iz stolnice sv. Janeza Krsnika - Maribor

Mašo so darovali škofje Alojzij Cvikl, Stanko Lipovšek in Peter Štumpf, ob oltarju so se jim pridružili dekani in naddekani škofij Celje, Murska Sobota in nadškofije Maribor, upravitelj celjske škofije Rok Metličar in provincial minoritov Igor Salmič ter nuncij Jean-Marie Joseph Speich, ter upokojena nadškofa Franc Kramberger in Marjan Turnšek. Na orglah je bogoslužje spremljal Luka Hergarek, petje pa je vodil Sebastjan Tišler.

duhovnost

Sveta maša

Krizmena maša iz stolnice sv. Janeza Krsnika - Maribor
Mašo so darovali škofje Alojzij Cvikl, Stanko Lipovšek in Peter Štumpf, ob oltarju so se jim pridružili dekani in naddekani škofij Celje, Murska Sobota in nadškofije Maribor, upravitelj celjske škofije Rok Metličar in provincial minoritov Igor Salmič ter nuncij Jean-Marie Joseph Speich, ter upokojena nadškofa Franc Kramberger in Marjan Turnšek. Na orglah je bogoslužje spremljal Luka Hergarek, petje pa je vodil Sebastjan Tišler.
VEČ ...|30. 5. 2020
Krizmena maša iz stolnice sv. Janeza Krsnika - Maribor
Mašo so darovali škofje Alojzij Cvikl, Stanko Lipovšek in Peter Štumpf, ob oltarju so se jim pridružili dekani in naddekani škofij Celje, Murska Sobota in nadškofije Maribor, upravitelj celjske škofije Rok Metličar in provincial minoritov Igor Salmič ter nuncij Jean-Marie Joseph Speich, ter upokojena nadškofa Franc Kramberger in Marjan Turnšek. Na orglah je bogoslužje spremljal Luka Hergarek, petje pa je vodil Sebastjan Tišler.

Radio Ognjišče

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 5. 2020
Premestitve duhovnikov

Kako bo letos s premestitvami duhovnikov? Te bodo kljub koronavirusu, morda le manj številne, je v zadnji številki Družine zapisal novomeški škof Andrej Glavan. Dodal je, da nekatere spremembe želijo duhovniki sami; škofje nekatere premestitve načrtujejo zaradi smrti duhovnikov in novih pastoralnih potreb. Da premestitve bodo, je v pogovoru za Radio Ognjišče potrdil tudi ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

Premestitve duhovnikov

Kako bo letos s premestitvami duhovnikov? Te bodo kljub koronavirusu, morda le manj številne, je v zadnji številki Družine zapisal novomeški škof Andrej Glavan. Dodal je, da nekatere spremembe želijo duhovniki sami; škofje nekatere premestitve načrtujejo zaradi smrti duhovnikov in novih pastoralnih potreb. Da premestitve bodo, je v pogovoru za Radio Ognjišče potrdil tudi ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

infopogovorpremestitve

Informativni prispevki

Premestitve duhovnikov
Kako bo letos s premestitvami duhovnikov? Te bodo kljub koronavirusu, morda le manj številne, je v zadnji številki Družine zapisal novomeški škof Andrej Glavan. Dodal je, da nekatere spremembe želijo duhovniki sami; škofje nekatere premestitve načrtujejo zaradi smrti duhovnikov in novih pastoralnih potreb. Da premestitve bodo, je v pogovoru za Radio Ognjišče potrdil tudi ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.
VEČ ...|22. 5. 2020
Premestitve duhovnikov
Kako bo letos s premestitvami duhovnikov? Te bodo kljub koronavirusu, morda le manj številne, je v zadnji številki Družine zapisal novomeški škof Andrej Glavan. Dodal je, da nekatere spremembe želijo duhovniki sami; škofje nekatere premestitve načrtujejo zaradi smrti duhovnikov in novih pastoralnih potreb. Da premestitve bodo, je v pogovoru za Radio Ognjišče potrdil tudi ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

Marta Jerebič

infopogovorpremestitve

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|17. 5. 2020
Družina kot domača cerkev

V času karantene zaradi pandemije so škofje poudarjali družino kot domačo cerkev, saj k maši in verouku nismo mogli. Kako so družine to doživljale in poskušale uresničevati? O tem sta v oddaji Utrip Cerkev v Sloveniji spregovorili Vailma in Dani Siter iz društva Družina in življenje. Povedala sta tudi o srečevanju zakonskih skupin na daljavo, pobudi stotinke za odnose in seminarju, ki so ga pripravili po spletu. Vabljeni k poslušanju.

Družina kot domača cerkev

V času karantene zaradi pandemije so škofje poudarjali družino kot domačo cerkev, saj k maši in verouku nismo mogli. Kako so družine to doživljale in poskušale uresničevati? O tem sta v oddaji Utrip Cerkev v Sloveniji spregovorili Vailma in Dani Siter iz društva Družina in življenje. Povedala sta tudi o srečevanju zakonskih skupin na daljavo, pobudi stotinke za odnose in seminarju, ki so ga pripravili po spletu. Vabljeni k poslušanju.

Cerkevduhovnostkoronavirus

Utrip Cerkve v Sloveniji

Družina kot domača cerkev
V času karantene zaradi pandemije so škofje poudarjali družino kot domačo cerkev, saj k maši in verouku nismo mogli. Kako so družine to doživljale in poskušale uresničevati? O tem sta v oddaji Utrip Cerkev v Sloveniji spregovorili Vailma in Dani Siter iz društva Družina in življenje. Povedala sta tudi o srečevanju zakonskih skupin na daljavo, pobudi stotinke za odnose in seminarju, ki so ga pripravili po spletu. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|17. 5. 2020
Družina kot domača cerkev
V času karantene zaradi pandemije so škofje poudarjali družino kot domačo cerkev, saj k maši in verouku nismo mogli. Kako so družine to doživljale in poskušale uresničevati? O tem sta v oddaji Utrip Cerkev v Sloveniji spregovorili Vailma in Dani Siter iz društva Družina in življenje. Povedala sta tudi o srečevanju zakonskih skupin na daljavo, pobudi stotinke za odnose in seminarju, ki so ga pripravili po spletu. Vabljeni k poslušanju.

Marjana Debevec

Cerkevduhovnostkoronavirus

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 5. 2020
Gabriel Kavčič: Imaš poleno? Vrzi ga kristjanu pod noge!

Kulturna polena: »Pa to ne mor’š verjet. Cerkve bodo odprte, knjižnice in muzeji pa ne!«Novica o tem, da škofje s ponedeljkom ponovno dajejo možnost obhajanja svetih maš z verniki, je dodobra razburila nekatere spletne komentatorje. Strogost in doslednost ukrepov, ki to dovoljenje spremljajo, seveda nista zanimali nikogar. Namesto tega je bilo treba hitro najti kakšno poleno, da se ga vrže škofom in kristjanom pod noge. Polen se je nabralo za celo drvarnico, pet skladovnic.

Gabriel Kavčič: Imaš poleno? Vrzi ga kristjanu pod noge!

Kulturna polena: »Pa to ne mor’š verjet. Cerkve bodo odprte, knjižnice in muzeji pa ne!«Novica o tem, da škofje s ponedeljkom ponovno dajejo možnost obhajanja svetih maš z verniki, je dodobra razburila nekatere spletne komentatorje. Strogost in doslednost ukrepov, ki to dovoljenje spremljajo, seveda nista zanimali nikogar. Namesto tega je bilo treba hitro najti kakšno poleno, da se ga vrže škofom in kristjanom pod noge. Polen se je nabralo za celo drvarnico, pet skladovnic.

komentar

Komentar Domovina.je

Gabriel Kavčič: Imaš poleno? Vrzi ga kristjanu pod noge!
Kulturna polena: »Pa to ne mor’š verjet. Cerkve bodo odprte, knjižnice in muzeji pa ne!«Novica o tem, da škofje s ponedeljkom ponovno dajejo možnost obhajanja svetih maš z verniki, je dodobra razburila nekatere spletne komentatorje. Strogost in doslednost ukrepov, ki to dovoljenje spremljajo, seveda nista zanimali nikogar. Namesto tega je bilo treba hitro najti kakšno poleno, da se ga vrže škofom in kristjanom pod noge. Polen se je nabralo za celo drvarnico, pet skladovnic.
VEČ ...|4. 5. 2020
Gabriel Kavčič: Imaš poleno? Vrzi ga kristjanu pod noge!
Kulturna polena: »Pa to ne mor’š verjet. Cerkve bodo odprte, knjižnice in muzeji pa ne!«Novica o tem, da škofje s ponedeljkom ponovno dajejo možnost obhajanja svetih maš z verniki, je dodobra razburila nekatere spletne komentatorje. Strogost in doslednost ukrepov, ki to dovoljenje spremljajo, seveda nista zanimali nikogar. Namesto tega je bilo treba hitro najti kakšno poleno, da se ga vrže škofom in kristjanom pod noge. Polen se je nabralo za celo drvarnico, pet skladovnic.

Gabriel Kavčič

komentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 3. 2020
Škofjeloški pasijon - 30 let Slovenske himne - Umrla Alenka Bole Vrabec in Krzysztof Penderecki

V postnem času bi v Škofji Loki morali potekati Dnevi Škofjeloškega pasijona, ki bi bili letos še posebej posvečeni 300-letnici, ki bo prihodnje leto. Na včerajšnji dan je minilo 30 let od sprejela zakon o Prešernovi Zdravljici kot slovenski himni. Umrla sta prevajalka in gledališka ustvarjalka Alenka Bole Vrabec in skladatelj Krzysztof Penderecki.

Škofjeloški pasijon - 30 let Slovenske himne - Umrla Alenka Bole Vrabec in Krzysztof Penderecki

V postnem času bi v Škofji Loki morali potekati Dnevi Škofjeloškega pasijona, ki bi bili letos še posebej posvečeni 300-letnici, ki bo prihodnje leto. Na včerajšnji dan je minilo 30 let od sprejela zakon o Prešernovi Zdravljici kot slovenski himni. Umrla sta prevajalka in gledališka ustvarjalka Alenka Bole Vrabec in skladatelj Krzysztof Penderecki.

kultura

Kulturni utrinki

Škofjeloški pasijon - 30 let Slovenske himne - Umrla Alenka Bole Vrabec in Krzysztof Penderecki
V postnem času bi v Škofji Loki morali potekati Dnevi Škofjeloškega pasijona, ki bi bili letos še posebej posvečeni 300-letnici, ki bo prihodnje leto. Na včerajšnji dan je minilo 30 let od sprejela zakon o Prešernovi Zdravljici kot slovenski himni. Umrla sta prevajalka in gledališka ustvarjalka Alenka Bole Vrabec in skladatelj Krzysztof Penderecki.
VEČ ...|30. 3. 2020
Škofjeloški pasijon - 30 let Slovenske himne - Umrla Alenka Bole Vrabec in Krzysztof Penderecki
V postnem času bi v Škofji Loki morali potekati Dnevi Škofjeloškega pasijona, ki bi bili letos še posebej posvečeni 300-letnici, ki bo prihodnje leto. Na včerajšnji dan je minilo 30 let od sprejela zakon o Prešernovi Zdravljici kot slovenski himni. Umrla sta prevajalka in gledališka ustvarjalka Alenka Bole Vrabec in skladatelj Krzysztof Penderecki.

Jože Bartolj

kultura

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|29. 3. 2020
Navodila škofov za velikonočne praznike

Vstopili smo v drugo nedeljo v času trajanja izrednih ukrepov v Cerkvi in državi. V današnji oddaji smo vas znova spomnili na navodila, ki so jih ta teden na novo izdali naši škofje, nanašajo pa se na to, kako bomo letos obhajali velikonočne praznike. Ob tem so škofje vernike povabili k spremljanju radijskega misijona, ki se začenja danes in bo trajal do 4. aprila.

Navodila škofov za velikonočne praznike

Vstopili smo v drugo nedeljo v času trajanja izrednih ukrepov v Cerkvi in državi. V današnji oddaji smo vas znova spomnili na navodila, ki so jih ta teden na novo izdali naši škofje, nanašajo pa se na to, kako bomo letos obhajali velikonočne praznike. Ob tem so škofje vernike povabili k spremljanju radijskega misijona, ki se začenja danes in bo trajal do 4. aprila.

duhovnostinfosvetovanjezdravstvoodnosi

Utrip Cerkve v Sloveniji

Navodila škofov za velikonočne praznike
Vstopili smo v drugo nedeljo v času trajanja izrednih ukrepov v Cerkvi in državi. V današnji oddaji smo vas znova spomnili na navodila, ki so jih ta teden na novo izdali naši škofje, nanašajo pa se na to, kako bomo letos obhajali velikonočne praznike. Ob tem so škofje vernike povabili k spremljanju radijskega misijona, ki se začenja danes in bo trajal do 4. aprila.
VEČ ...|29. 3. 2020
Navodila škofov za velikonočne praznike
Vstopili smo v drugo nedeljo v času trajanja izrednih ukrepov v Cerkvi in državi. V današnji oddaji smo vas znova spomnili na navodila, ki so jih ta teden na novo izdali naši škofje, nanašajo pa se na to, kako bomo letos obhajali velikonočne praznike. Ob tem so škofje vernike povabili k spremljanju radijskega misijona, ki se začenja danes in bo trajal do 4. aprila.

Petra Stopar

duhovnostinfosvetovanjezdravstvoodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 3. 2020
Br. Jožko Smukavec: Blagor ptičkom, ki smejo biti skupaj

Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov. Tako se imenuje naša nova rubrika, v kateri lahko vsak dan v našem etru slišite duhovnike, ki nas vzpodbujajo v teh časih. Tokrat se nam je oglasil br. Jožko Smukavec, kapucin iz Škofje Loke.

Br. Jožko Smukavec: Blagor ptičkom, ki smejo biti skupaj

Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov. Tako se imenuje naša nova rubrika, v kateri lahko vsak dan v našem etru slišite duhovnike, ki nas vzpodbujajo v teh časih. Tokrat se nam je oglasil br. Jožko Smukavec, kapucin iz Škofje Loke.

duhovnostodnosi

Informativni prispevki

Br. Jožko Smukavec: Blagor ptičkom, ki smejo biti skupaj
Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov. Tako se imenuje naša nova rubrika, v kateri lahko vsak dan v našem etru slišite duhovnike, ki nas vzpodbujajo v teh časih. Tokrat se nam je oglasil br. Jožko Smukavec, kapucin iz Škofje Loke.
VEČ ...|24. 3. 2020
Br. Jožko Smukavec: Blagor ptičkom, ki smejo biti skupaj
Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov. Tako se imenuje naša nova rubrika, v kateri lahko vsak dan v našem etru slišite duhovnike, ki nas vzpodbujajo v teh časih. Tokrat se nam je oglasil br. Jožko Smukavec, kapucin iz Škofje Loke.

Rok Mihevc

duhovnostodnosi

Ostanimo povezani

VEČ ...|20. 3. 2020
Br. Jožko Smukavec: Blagor ptičkom, ki smejo biti skupaj

Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov. Tako se imenuje naša nova rubrika, v kateri lahko vsak dan v našem etru slišite duhovnike, ki nas vzpodbujajo v teh časih. Tokrat se nam je oglasil br. Jožko Smukavec, kapucin iz Škofje Loke.

Br. Jožko Smukavec: Blagor ptičkom, ki smejo biti skupaj

Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov. Tako se imenuje naša nova rubrika, v kateri lahko vsak dan v našem etru slišite duhovnike, ki nas vzpodbujajo v teh časih. Tokrat se nam je oglasil br. Jožko Smukavec, kapucin iz Škofje Loke.

duhovnost

Ostanimo povezani

Br. Jožko Smukavec: Blagor ptičkom, ki smejo biti skupaj
Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov. Tako se imenuje naša nova rubrika, v kateri lahko vsak dan v našem etru slišite duhovnike, ki nas vzpodbujajo v teh časih. Tokrat se nam je oglasil br. Jožko Smukavec, kapucin iz Škofje Loke.
VEČ ...|20. 3. 2020
Br. Jožko Smukavec: Blagor ptičkom, ki smejo biti skupaj
Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov. Tako se imenuje naša nova rubrika, v kateri lahko vsak dan v našem etru slišite duhovnike, ki nas vzpodbujajo v teh časih. Tokrat se nam je oglasil br. Jožko Smukavec, kapucin iz Škofje Loke.

Marjan Bunič

duhovnost

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 3. 2020
Do preklica odpovedane vse maše - pogovor z nadškofom Stanislavom Zoretom

Slovenski škofje so zaradi zaostrenih razmer po posvetu s strokovnjaki določili izredne ukrepe, ki bodo v veljavo stopili jutri in bodo veljali do preklica. Do nadaljnjega so tako odpovedane vse svete maše, podeljevanje zakramentov, ljudske pobožnosti, župnijska praznovanja in drugi dogodki ter vsa srečanja. Duhovniki bodo svete maše po sprejetih namenih darovali izključno zasebno, brez prisotnosti vernikov. S predsednikom Slovenske škofovske konference, ljubljanskim nadškofom Stanislavom Zoretom se je pogovarjala Marjana Debevec.

Do preklica odpovedane vse maše - pogovor z nadškofom Stanislavom Zoretom

Slovenski škofje so zaradi zaostrenih razmer po posvetu s strokovnjaki določili izredne ukrepe, ki bodo v veljavo stopili jutri in bodo veljali do preklica. Do nadaljnjega so tako odpovedane vse svete maše, podeljevanje zakramentov, ljudske pobožnosti, župnijska praznovanja in drugi dogodki ter vsa srečanja. Duhovniki bodo svete maše po sprejetih namenih darovali izključno zasebno, brez prisotnosti vernikov. S predsednikom Slovenske škofovske konference, ljubljanskim nadškofom Stanislavom Zoretom se je pogovarjala Marjana Debevec.

družbaduhovnostinfoodnosipogovor

Informativni prispevki

Do preklica odpovedane vse maše - pogovor z nadškofom Stanislavom Zoretom
Slovenski škofje so zaradi zaostrenih razmer po posvetu s strokovnjaki določili izredne ukrepe, ki bodo v veljavo stopili jutri in bodo veljali do preklica. Do nadaljnjega so tako odpovedane vse svete maše, podeljevanje zakramentov, ljudske pobožnosti, župnijska praznovanja in drugi dogodki ter vsa srečanja. Duhovniki bodo svete maše po sprejetih namenih darovali izključno zasebno, brez prisotnosti vernikov. S predsednikom Slovenske škofovske konference, ljubljanskim nadškofom Stanislavom Zoretom se je pogovarjala Marjana Debevec.
VEČ ...|12. 3. 2020
Do preklica odpovedane vse maše - pogovor z nadškofom Stanislavom Zoretom
Slovenski škofje so zaradi zaostrenih razmer po posvetu s strokovnjaki določili izredne ukrepe, ki bodo v veljavo stopili jutri in bodo veljali do preklica. Do nadaljnjega so tako odpovedane vse svete maše, podeljevanje zakramentov, ljudske pobožnosti, župnijska praznovanja in drugi dogodki ter vsa srečanja. Duhovniki bodo svete maše po sprejetih namenih darovali izključno zasebno, brez prisotnosti vernikov. S predsednikom Slovenske škofovske konference, ljubljanskim nadškofom Stanislavom Zoretom se je pogovarjala Marjana Debevec.

Marjana Debevec

družbaduhovnostinfoodnosipogovor

Pogovor o

VEČ ...|19. 2. 2020
Aktivno državljanstvo

Slovenski škofje so v prvem delu pastirskega pisma za letošnji postni čas med drugim spomnili, kako smo vsi skupaj in vsak posameznik odgovorni za to, kar se dogaja v domovini. Aktivnemu državljanstvu in civilni družbi smo zato posvetili tokratno oddajo Pogovor o. Z nami so bili Matej Cepin, Mitja Čander, doktor Janez Dular in doktor Mitja Štular. Vabljeni k poslušanju.

Aktivno državljanstvo

Slovenski škofje so v prvem delu pastirskega pisma za letošnji postni čas med drugim spomnili, kako smo vsi skupaj in vsak posameznik odgovorni za to, kar se dogaja v domovini. Aktivnemu državljanstvu in civilni družbi smo zato posvetili tokratno oddajo Pogovor o. Z nami so bili Matej Cepin, Mitja Čander, doktor Janez Dular in doktor Mitja Štular. Vabljeni k poslušanju.

državljanstvopolitikadružbadomovina

Pogovor o

Aktivno državljanstvo
Slovenski škofje so v prvem delu pastirskega pisma za letošnji postni čas med drugim spomnili, kako smo vsi skupaj in vsak posameznik odgovorni za to, kar se dogaja v domovini. Aktivnemu državljanstvu in civilni družbi smo zato posvetili tokratno oddajo Pogovor o. Z nami so bili Matej Cepin, Mitja Čander, doktor Janez Dular in doktor Mitja Štular. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|19. 2. 2020
Aktivno državljanstvo
Slovenski škofje so v prvem delu pastirskega pisma za letošnji postni čas med drugim spomnili, kako smo vsi skupaj in vsak posameznik odgovorni za to, kar se dogaja v domovini. Aktivnemu državljanstvu in civilni družbi smo zato posvetili tokratno oddajo Pogovor o. Z nami so bili Matej Cepin, Mitja Čander, doktor Janez Dular in doktor Mitja Štular. Vabljeni k poslušanju.

Helena Kržinik

državljanstvopolitikadružbadomovina

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|8. 9. 2019
Lambert Erlich

Lamberta Ehrlicha (1878 – 1942), duhovnika in bogoslovnega profesorja, so škofje postavili na čelo seznama žrtev komunizma, kandidatov za beatifikacijo. Bil je mož globokega duha in širokega srca, priznan znanstvenik, velik Slovenec, s srcem in dušo predan delu za narod.

Lambert Erlich

Lamberta Ehrlicha (1878 – 1942), duhovnika in bogoslovnega profesorja, so škofje postavili na čelo seznama žrtev komunizma, kandidatov za beatifikacijo. Bil je mož globokega duha in širokega srca, priznan znanstvenik, velik Slovenec, s srcem in dušo predan delu za narod.

Lambert Erlich

Slovenski mučenci 20. stoletja

Lambert Erlich
Lamberta Ehrlicha (1878 – 1942), duhovnika in bogoslovnega profesorja, so škofje postavili na čelo seznama žrtev komunizma, kandidatov za beatifikacijo. Bil je mož globokega duha in širokega srca, priznan znanstvenik, velik Slovenec, s srcem in dušo predan delu za narod.
VEČ ...|8. 9. 2019
Lambert Erlich
Lamberta Ehrlicha (1878 – 1942), duhovnika in bogoslovnega profesorja, so škofje postavili na čelo seznama žrtev komunizma, kandidatov za beatifikacijo. Bil je mož globokega duha in širokega srca, priznan znanstvenik, velik Slovenec, s srcem in dušo predan delu za narod.

Jože Bartolj

Lambert Erlich

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 7. 2019
Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne

Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.

Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne

Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.

infokomentarcasnik

Informativni prispevki

Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne
Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.
VEČ ...|3. 7. 2019
Dr. Peter Lah: Bodimo usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne
Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.

dr. Peter Lah

infokomentarcasnik

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 5. 2019
Znani Župančičevi nagrajenci - Koncert orkestra Crescendo - Coetus Cantorum Prebold 2019

Znani so dobitniki Župančičevih nagrad za leto 2019, za življenjsko delo jo bo prejela akademska slikarka Marlenka Stupica.Glasbeno društvo Crescendo vabi 1. junija ob 20. h na koncert na škofjeloškem gradu.Kulturno društvo Antona Schwaba organizira večer opere, operete in muzikala z naslovom Coetus cantorum Prebold 2019.

Znani Župančičevi nagrajenci - Koncert orkestra Crescendo - Coetus Cantorum Prebold 2019

Znani so dobitniki Župančičevih nagrad za leto 2019, za življenjsko delo jo bo prejela akademska slikarka Marlenka Stupica.Glasbeno društvo Crescendo vabi 1. junija ob 20. h na koncert na škofjeloškem gradu.Kulturno društvo Antona Schwaba organizira večer opere, operete in muzikala z naslovom Coetus cantorum Prebold 2019.

Žiga Kert

Kulturni utrinki

Znani Župančičevi nagrajenci - Koncert orkestra Crescendo - Coetus Cantorum Prebold 2019
Znani so dobitniki Župančičevih nagrad za leto 2019, za življenjsko delo jo bo prejela akademska slikarka Marlenka Stupica.Glasbeno društvo Crescendo vabi 1. junija ob 20. h na koncert na škofjeloškem gradu.Kulturno društvo Antona Schwaba organizira večer opere, operete in muzikala z naslovom Coetus cantorum Prebold 2019.
VEČ ...|30. 5. 2019
Znani Župančičevi nagrajenci - Koncert orkestra Crescendo - Coetus Cantorum Prebold 2019
Znani so dobitniki Župančičevih nagrad za leto 2019, za življenjsko delo jo bo prejela akademska slikarka Marlenka Stupica.Glasbeno društvo Crescendo vabi 1. junija ob 20. h na koncert na škofjeloškem gradu.Kulturno društvo Antona Schwaba organizira večer opere, operete in muzikala z naslovom Coetus cantorum Prebold 2019.

Jože Bartolj

Žiga Kert

Iz naših krajev

VEČ ...|25. 5. 2019
Škofja Loka, Črnomelj, Medvode, Lipica

V tokratni oddaji smo poročali o razvoju gospodarstva na škofjeloškem območju, arheoloških izkopavanjih v Črnomlju, projektu E-nostavno na kolo ter prizadevanjih Slovenije in Avstrije za skupen vpis vzreje lipicancev na Unescov seznam.

Škofja Loka, Črnomelj, Medvode, Lipica

V tokratni oddaji smo poročali o razvoju gospodarstva na škofjeloškem območju, arheoloških izkopavanjih v Črnomlju, projektu E-nostavno na kolo ter prizadevanjih Slovenije in Avstrije za skupen vpis vzreje lipicancev na Unescov seznam.

družbainfopolitika

Iz naših krajev

Škofja Loka, Črnomelj, Medvode, Lipica
V tokratni oddaji smo poročali o razvoju gospodarstva na škofjeloškem območju, arheoloških izkopavanjih v Črnomlju, projektu E-nostavno na kolo ter prizadevanjih Slovenije in Avstrije za skupen vpis vzreje lipicancev na Unescov seznam.
VEČ ...|25. 5. 2019
Škofja Loka, Črnomelj, Medvode, Lipica
V tokratni oddaji smo poročali o razvoju gospodarstva na škofjeloškem območju, arheoloških izkopavanjih v Črnomlju, projektu E-nostavno na kolo ter prizadevanjih Slovenije in Avstrije za skupen vpis vzreje lipicancev na Unescov seznam.

Andrej Šinko

družbainfopolitika

Kulturni utrinki

VEČ ...|4. 4. 2019
Kulturni Bazar - Dogodka v sklopu Pasijonskih dni v Škofji Loki - Jaka Košr pesmi

V Cankarjevem domu poteka 11. Kulturni bazar, v ospredju katerega sta Sodobna umetnost ter Ustvarjalnost mladih.Fotografska razstava o Fotografskih pogledih na Škofjeloški pasijon in Pasijonski večer v Stari Loki.Pri Mohorjevi družbi Celovec je izšla knjiga pesmi z naslovom Oaza duše Jake Koširja.

Kulturni Bazar - Dogodka v sklopu Pasijonskih dni v Škofji Loki - Jaka Košr pesmi

V Cankarjevem domu poteka 11. Kulturni bazar, v ospredju katerega sta Sodobna umetnost ter Ustvarjalnost mladih.Fotografska razstava o Fotografskih pogledih na Škofjeloški pasijon in Pasijonski večer v Stari Loki.Pri Mohorjevi družbi Celovec je izšla knjiga pesmi z naslovom Oaza duše Jake Koširja.

Jaka Košir

Kulturni utrinki

Kulturni Bazar - Dogodka v sklopu Pasijonskih dni v Škofji Loki - Jaka Košr pesmi
V Cankarjevem domu poteka 11. Kulturni bazar, v ospredju katerega sta Sodobna umetnost ter Ustvarjalnost mladih.Fotografska razstava o Fotografskih pogledih na Škofjeloški pasijon in Pasijonski večer v Stari Loki.Pri Mohorjevi družbi Celovec je izšla knjiga pesmi z naslovom Oaza duše Jake Koširja.
VEČ ...|4. 4. 2019
Kulturni Bazar - Dogodka v sklopu Pasijonskih dni v Škofji Loki - Jaka Košr pesmi
V Cankarjevem domu poteka 11. Kulturni bazar, v ospredju katerega sta Sodobna umetnost ter Ustvarjalnost mladih.Fotografska razstava o Fotografskih pogledih na Škofjeloški pasijon in Pasijonski večer v Stari Loki.Pri Mohorjevi družbi Celovec je izšla knjiga pesmi z naslovom Oaza duše Jake Koširja.

Jože Bartolj

Jaka Košir

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 3. 2019
Svetovni dan gledališča - Dnevi škofjeloškega pasijona 2019

Danes je svetovni dan gledališča. Ob tem se bo v Kranju začel 49. Teden slovenske drame.Koordinatorica Dnevov škofjeloškega pasijona Agata Pavlovec je predstavila dogodke, ki bodo letos ohranjali pasijonsko tradicijo v Škofji Loki.

Svetovni dan gledališča - Dnevi škofjeloškega pasijona 2019

Danes je svetovni dan gledališča. Ob tem se bo v Kranju začel 49. Teden slovenske drame.Koordinatorica Dnevov škofjeloškega pasijona Agata Pavlovec je predstavila dogodke, ki bodo letos ohranjali pasijonsko tradicijo v Škofji Loki.

Agata Pavlovec

Kulturni utrinki

Svetovni dan gledališča - Dnevi škofjeloškega pasijona 2019
Danes je svetovni dan gledališča. Ob tem se bo v Kranju začel 49. Teden slovenske drame.Koordinatorica Dnevov škofjeloškega pasijona Agata Pavlovec je predstavila dogodke, ki bodo letos ohranjali pasijonsko tradicijo v Škofji Loki.
VEČ ...|27. 3. 2019
Svetovni dan gledališča - Dnevi škofjeloškega pasijona 2019
Danes je svetovni dan gledališča. Ob tem se bo v Kranju začel 49. Teden slovenske drame.Koordinatorica Dnevov škofjeloškega pasijona Agata Pavlovec je predstavila dogodke, ki bodo letos ohranjali pasijonsko tradicijo v Škofji Loki.

Jože Bartolj

Agata Pavlovec

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|17. 3. 2019
Misijon Župnije Šentvid, vabilo škofov v letošnjem postu

V oddaji smo predstavili Misijon Župnije Šentvid z naslovom Hodi za menoj!, ki se je začel to nedeljo. Slišali ste tudi, k čemu nas škofje vabijo v letošnjem postu.

Misijon Župnije Šentvid, vabilo škofov v letošnjem postu

V oddaji smo predstavili Misijon Župnije Šentvid z naslovom Hodi za menoj!, ki se je začel to nedeljo. Slišali ste tudi, k čemu nas škofje vabijo v letošnjem postu.

duhovnostinfopogovor

Utrip Cerkve v Sloveniji

Misijon Župnije Šentvid, vabilo škofov v letošnjem postu
V oddaji smo predstavili Misijon Župnije Šentvid z naslovom Hodi za menoj!, ki se je začel to nedeljo. Slišali ste tudi, k čemu nas škofje vabijo v letošnjem postu.
VEČ ...|17. 3. 2019
Misijon Župnije Šentvid, vabilo škofov v letošnjem postu
V oddaji smo predstavili Misijon Župnije Šentvid z naslovom Hodi za menoj!, ki se je začel to nedeljo. Slišali ste tudi, k čemu nas škofje vabijo v letošnjem postu.

Petra Stopar

duhovnostinfopogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|22. 2. 2019
Nadškof Zore v poseben pogovoru za Radio Ognjišče ocenil zasedanje o zaščiti otrok v Vatikanu ter iniciativo Dovolj.je

V Vatikanu se je nadaljuje srečanje o zaščiti mladoletnih v Cerkvi. Udeležujejo se ga patriarhi, kardinali, nadškofje, škofje in redovni predstojniki, med njimi je tudi ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, predsednik Slovenske škofovske konference. Ta je v posbenem pogovoru za Radio Ognjišče ocenil potek srečanja.

Nadškof Zore v poseben pogovoru za Radio Ognjišče ocenil zasedanje o zaščiti otrok v Vatikanu ter iniciativo Dovolj.je

V Vatikanu se je nadaljuje srečanje o zaščiti mladoletnih v Cerkvi. Udeležujejo se ga patriarhi, kardinali, nadškofje, škofje in redovni predstojniki, med njimi je tudi ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, predsednik Slovenske škofovske konference. Ta je v posbenem pogovoru za Radio Ognjišče ocenil potek srečanja.

odnosidružbainfovatikanZorezlorabepogovor

Informativni prispevki

Nadškof Zore v poseben pogovoru za Radio Ognjišče ocenil zasedanje o zaščiti otrok v Vatikanu ter iniciativo Dovolj.je
V Vatikanu se je nadaljuje srečanje o zaščiti mladoletnih v Cerkvi. Udeležujejo se ga patriarhi, kardinali, nadškofje, škofje in redovni predstojniki, med njimi je tudi ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, predsednik Slovenske škofovske konference. Ta je v posbenem pogovoru za Radio Ognjišče ocenil potek srečanja.
VEČ ...|22. 2. 2019
Nadškof Zore v poseben pogovoru za Radio Ognjišče ocenil zasedanje o zaščiti otrok v Vatikanu ter iniciativo Dovolj.je
V Vatikanu se je nadaljuje srečanje o zaščiti mladoletnih v Cerkvi. Udeležujejo se ga patriarhi, kardinali, nadškofje, škofje in redovni predstojniki, med njimi je tudi ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, predsednik Slovenske škofovske konference. Ta je v posbenem pogovoru za Radio Ognjišče ocenil potek srečanja.

Marta Jerebič

odnosidružbainfovatikanZorezlorabepogovor

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|25. 12. 2018
Božične poslanice

V oddaji na božični praznik smo slišali, kaj so v božičnih poslanicah izrekli naši škofje: ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, novomeški škof Andrej Glavan, koprski škof Jurij Bizjak, murskosoboški škof Peter Štumpf in upravitelj škofije Celje Rok Metličar. Slišali ste tudi poudarke iz svetih maš za domovino, ki sta bili v petek v ljubljanski stolnici in v soboto v novomeški stolnici.

Božične poslanice

V oddaji na božični praznik smo slišali, kaj so v božičnih poslanicah izrekli naši škofje: ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, novomeški škof Andrej Glavan, koprski škof Jurij Bizjak, murskosoboški škof Peter Štumpf in upravitelj škofije Celje Rok Metličar. Slišali ste tudi poudarke iz svetih maš za domovino, ki sta bili v petek v ljubljanski stolnici in v soboto v novomeški stolnici.

infocerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

Božične poslanice
V oddaji na božični praznik smo slišali, kaj so v božičnih poslanicah izrekli naši škofje: ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, novomeški škof Andrej Glavan, koprski škof Jurij Bizjak, murskosoboški škof Peter Štumpf in upravitelj škofije Celje Rok Metličar. Slišali ste tudi poudarke iz svetih maš za domovino, ki sta bili v petek v ljubljanski stolnici in v soboto v novomeški stolnici.
VEČ ...|25. 12. 2018
Božične poslanice
V oddaji na božični praznik smo slišali, kaj so v božičnih poslanicah izrekli naši škofje: ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, novomeški škof Andrej Glavan, koprski škof Jurij Bizjak, murskosoboški škof Peter Štumpf in upravitelj škofije Celje Rok Metličar. Slišali ste tudi poudarke iz svetih maš za domovino, ki sta bili v petek v ljubljanski stolnici in v soboto v novomeški stolnici.

Matjaž Merljak

infocerkev

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|4. 12. 2018
Adventne spodbude

Predstavili smo nekaj spodbud za letošnji adventni čas: Prisluhni besedi Svetopisemske družbe Slovenije, Družinsko adventno akcijo Iskreni.net, Adventni spletni misijon p. Vilija Lovšeta in adventna predavanja na Teološki fakulteti v Ljubljani. Slišali ste lahko odmev Tedna Karitas, da so škofje na duhovnih vajah in o misijonu v idrijsko-cerkljanski dekanji.

Adventne spodbude

Predstavili smo nekaj spodbud za letošnji adventni čas: Prisluhni besedi Svetopisemske družbe Slovenije, Družinsko adventno akcijo Iskreni.net, Adventni spletni misijon p. Vilija Lovšeta in adventna predavanja na Teološki fakulteti v Ljubljani. Slišali ste lahko odmev Tedna Karitas, da so škofje na duhovnih vajah in o misijonu v idrijsko-cerkljanski dekanji.

cerkevinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

Adventne spodbude
Predstavili smo nekaj spodbud za letošnji adventni čas: Prisluhni besedi Svetopisemske družbe Slovenije, Družinsko adventno akcijo Iskreni.net, Adventni spletni misijon p. Vilija Lovšeta in adventna predavanja na Teološki fakulteti v Ljubljani. Slišali ste lahko odmev Tedna Karitas, da so škofje na duhovnih vajah in o misijonu v idrijsko-cerkljanski dekanji.
VEČ ...|4. 12. 2018
Adventne spodbude
Predstavili smo nekaj spodbud za letošnji adventni čas: Prisluhni besedi Svetopisemske družbe Slovenije, Družinsko adventno akcijo Iskreni.net, Adventni spletni misijon p. Vilija Lovšeta in adventna predavanja na Teološki fakulteti v Ljubljani. Slišali ste lahko odmev Tedna Karitas, da so škofje na duhovnih vajah in o misijonu v idrijsko-cerkljanski dekanji.

Matjaž Merljak

cerkevinfo

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|18. 10. 2021
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. oktober 2021 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. oktober 2021 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ...|18. 10. 2021
O zdravju oči

Obstaja več vrst motenj vida, kot so kratkovidnost, daljnovidnost, astigmatizem in druge, ki jih sodobna oftalmologija lahko tudi popolnoma odpravi z različnimi kirurškimi tehnikami. O zdravju oči smo govorili v Svetovalnici, naš gost je bil oftalmolog Franc Šalamun.

O zdravju oči

Obstaja več vrst motenj vida, kot so kratkovidnost, daljnovidnost, astigmatizem in druge, ki jih sodobna oftalmologija lahko tudi popolnoma odpravi z različnimi kirurškimi tehnikami. O zdravju oči smo govorili v Svetovalnici, naš gost je bil oftalmolog Franc Šalamun.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvo

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|29. 9. 2021
Pogovor z Gašperjem Miheličem iz 2B ter skupina Hazard

V prvem delu oddaje klepet z Gašperjem Miheličem iz dvojca 2B o novi pesmi “Vzemi me” ter predstavitev novosti Jana Plestenjaka “V naju še verjamem” z Marjetko Vovk. V drugem delu oddaje pa delovanje in glasba ene najuspešnejših slovenskih glasbenih skupin Hazard.

Pogovor z Gašperjem Miheličem iz 2B ter skupina Hazard

V prvem delu oddaje klepet z Gašperjem Miheličem iz dvojca 2B o novi pesmi “Vzemi me” ter predstavitev novosti Jana Plestenjaka “V naju še verjamem” z Marjetko Vovk. V drugem delu oddaje pa delovanje in glasba ene najuspešnejših slovenskih glasbenih skupin Hazard.

Marjan Bunič, Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Naš gost

VEČ ...|16. 10. 2021
s. Marjeta Zanjkovič, misijonarka na Madagaskarju

s. Marjeta Zanjkovič, je že 36 let misijonarka na Madagaskarju. Sprva je delala v dispanzerju kot medicinska sestra, zdaj pa se bolj posveča vzgoji mladih. V vsaki izmed devetih skupnosti imajo sestre osnovno šolo, gimnazijo in obrtne šole. V izobraževalnih ustanovah je več kot polovica ubogih, mnogim pomagajo dobrotniki iz tujine, tudi iz Slovenije. Predstavila je svoje delo, spoznali smo zahtevnost njenega vsakdana in podobo današnjega Madagaskarja. 

s. Marjeta Zanjkovič, misijonarka na Madagaskarju

s. Marjeta Zanjkovič, je že 36 let misijonarka na Madagaskarju. Sprva je delala v dispanzerju kot medicinska sestra, zdaj pa se bolj posveča vzgoji mladih. V vsaki izmed devetih skupnosti imajo sestre osnovno šolo, gimnazijo in obrtne šole. V izobraževalnih ustanovah je več kot polovica ubogih, mnogim pomagajo dobrotniki iz tujine, tudi iz Slovenije. Predstavila je svoje delo, spoznali smo zahtevnost njenega vsakdana in podobo današnjega Madagaskarja. 

Jure Sešek

spominživljenjeMadagaskarmisijonis. Marjeta Zanjkovičdružbaduhovnostizobraževanje

Duhovna misel

VEČ ...|18. 10. 2021
Ne izgubite miru

Pa čeprav na daljavo in preko radijskih valov, tudi vam, dragi bratje in sestre, pravim …

Ne izgubite miru

Pa čeprav na daljavo in preko radijskih valov, tudi vam, dragi bratje in sestre, pravim …

Luka Tul

duhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 10. 2021
Zmajski mladenič

V avstrijski pravljici boste slišali, da je nekoč živel lovec, ki je imel ženo in veliko otrok, kruha pa bolj malo na mizi. No, tako piše na začetku pravljice. Konec je veliko bolj prijazen: dobro se jim je godilo, do smrti so srečno živeli. Prava pravljica, kajne?

Zmajski mladenič

V avstrijski pravljici boste slišali, da je nekoč živel lovec, ki je imel ženo in veliko otrok, kruha pa bolj malo na mizi. No, tako piše na začetku pravljice. Konec je veliko bolj prijazen: dobro se jim je godilo, do smrti so srečno živeli. Prava pravljica, kajne?

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|18. 10. 2021
Pobiči mi po cest gredo

Tokratno oddajo o ljudski glasbi so oblikovale tri ljubljanske skupine; pevke Cintare, pevska skupina Kerlci in Rožančevi fantiči.


 

Pobiči mi po cest gredo

Tokratno oddajo o ljudski glasbi so oblikovale tri ljubljanske skupine; pevke Cintare, pevska skupina Kerlci in Rožančevi fantiči.


 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|18. 10. 2021
Reportaža z letošnjih počitnic

V oddaji PRO smo nadaljevali z reportažo letošnjih počitnic, ki so bile na Kreti. Slišali ste o drugem dnevu in o nekaterih posebnostih Krete, pa tudi posnetek mašnega nagovora in pogovora s počitnikarjema.

Reportaža z letošnjih počitnic

V oddaji PRO smo nadaljevali z reportažo letošnjih počitnic, ki so bile na Kreti. Slišali ste o drugem dnevu in o nekaterih posebnostih Krete, pa tudi posnetek mašnega nagovora in pogovora s počitnikarjema.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|18. 10. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 10. 2021
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o pogoju prebolelosti in cepljenja ter nasilnih protestih

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj pokomentirala odločitev ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje vladnega odloka, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Prav tako nismo mogli mimo nasilnih protestov v Ljubljani ter odločitve vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve.

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o pogoju prebolelosti in cepljenja ter nasilnih protestih

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj pokomentirala odločitev ustavnih sodnikov, ki so zadržali izvajanje vladnega odloka, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Prav tako nismo mogli mimo nasilnih protestov v Ljubljani ter odločitve vrhovnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo premierja Janeza Janše za revizijo sodne odločitve v tožbi Eugenije Carl zaradi razžalitve.

Alen Salihović

politikadružba