Is podcast
Gostili smo Andrejo Valtanen, Slovenko, ki se je pred približno tremi desetletji preselila v Lahti, kraj, ki je večini Slovencev znan zlasti po smučarskih skokih. Sogovornica tam dela in živi z družino, v oddaji je spregovorila o življenju v tujini in sami Finski ter njenih prebivalcih.
Gostili smo Andrejo Valtanen, Slovenko, ki se je pred približno tremi desetletji preselila v Lahti, kraj, ki je večini Slovencev znan zlasti po smučarskih skokih. Sogovornica tam dela in živi z družino, v oddaji je spregovorila o življenju v tujini in sami Finski ter njenih prebivalcih.
Gostili smo Andrejo Valtanen, Slovenko, ki se je pred približno tremi desetletji preselila v Lahti, kraj, ki je večini Slovencev znan zlasti po smučarskih skokih. Sogovornica tam dela in živi z družino, v oddaji je spregovorila o življenju v tujini in sami Finski ter njenih prebivalcih.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Nino Lepoša, ljubiteljsko popotnico, ki je skupno obiskala približno 50 držav, med njimi tudi nekatere bolj eksotične. Med slednjimi je tudi otok Sokotra, ki spada pod oblast Jemna, a je od njega precej oddaljen, pridobiti pa si ga želi več držav. Gostja je v oddaji spregovorila o potovanjih, njihovem načrtovanju, pa tudi o že omenjenem, zanimivem otoku.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Nino Lepoša, ljubiteljsko popotnico, ki je skupno obiskala približno 50 držav, med njimi tudi nekatere bolj eksotične. Med slednjimi je tudi otok Sokotra, ki spada pod oblast Jemna, a je od njega precej oddaljen, pridobiti pa si ga želi več držav. Gostja je v oddaji spregovorila o potovanjih, njihovem načrtovanju, pa tudi o že omenjenem, zanimivem otoku.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Polono Globočnik, ki se je v sosednjo Avstrijo prvič za daljše obdobje odpravila leta 2012, ko je v Celovcu začela obiskovati srednjo šolo. Študij je nadaljevala na Dunaju, vmes dve leti delala v Bruslju, nato pa se je vrnila v Avstrijo, kjer je trenutno zaposlena na Avstrijski kmetijski zbornici. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Polono Globočnik, ki se je v sosednjo Avstrijo prvič za daljše obdobje odpravila leta 2012, ko je v Celovcu začela obiskovati srednjo šolo. Študij je nadaljevala na Dunaju, vmes dve leti delala v Bruslju, nato pa se je vrnila v Avstrijo, kjer je trenutno zaposlena na Avstrijski kmetijski zbornici. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Tamaro Sadar, ki jo je življenje pred osmimi leti poneslo v svet. Poletela je na drugi konec sveta in se v Sydneyu vkrcala na križarko, kjer se je zaposlila in dela še danes. Tam je spoznala tudi ljubezen svojega življenja, s katero si želita v prihodnosti ustvariti skupno prihodnost nekje na kopnem. V oddaji je spregovorila o svojem življenju in delu v tujini.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Tamaro Sadar, ki jo je življenje pred osmimi leti poneslo v svet. Poletela je na drugi konec sveta in se v Sydneyu vkrcala na križarko, kjer se je zaposlila in dela še danes. Tam je spoznala tudi ljubezen svojega življenja, s katero si želita v prihodnosti ustvariti skupno prihodnost nekje na kopnem. V oddaji je spregovorila o svojem življenju in delu v tujini.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Majo Jeranko, ki jo je pot po študiju sociologije in anglistike na ljubljanski Filozofski fakulteti vodila na Florido v Združene države Amerike. Tam je magistrirala iz Latinskoameriških študij, pot pa jo je nato vodila v Ekvador, kjer je najprej sodelovala s centrom, ki je nudil pravno in psihološko pomoč žrtvam nasilja, pozneje pa je v omenjeni državi v sklopu doktorata iz antropologije proučevala vplive in posledice različnih katastrof na ljudi. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Majo Jeranko, ki jo je pot po študiju sociologije in anglistike na ljubljanski Filozofski fakulteti vodila na Florido v Združene države Amerike. Tam je magistrirala iz Latinskoameriških študij, pot pa jo je nato vodila v Ekvador, kjer je najprej sodelovala s centrom, ki je nudil pravno in psihološko pomoč žrtvam nasilja, pozneje pa je v omenjeni državi v sklopu doktorata iz antropologije proučevala vplive in posledice različnih katastrof na ljudi. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.
Z ljudmi na poti
Gost oddaje je bil Janko Le Ulaga, ki se je pred približno desetletjem zaradi službe iz Slovenije preselil na Kitajsko. Njegova odločitev je bila lažja, saj ima ob slovenskih tudi kitajske korenine, zdaj pa že več kot desetletje živi v Šanghaju. V oddaji je spregovoril o življenju in delu v tujini, pa tudi drugačnih navadah, kulturi in naravi.
Z ljudmi na poti
Gost oddaje je bil Janko Le Ulaga, ki se je pred približno desetletjem zaradi službe iz Slovenije preselil na Kitajsko. Njegova odločitev je bila lažja, saj ima ob slovenskih tudi kitajske korenine, zdaj pa že več kot desetletje živi v Šanghaju. V oddaji je spregovoril o življenju in delu v tujini, pa tudi drugačnih navadah, kulturi in naravi.
Z ljudmi na poti
V oddaji smo pogledali v Senegal, kjer od novembra leta 2021 deluje sestra Zorica Blagotinšek. V oddaji je med drugim spregovorila o nekoliko drugačnem načinu praznovanja velikonočnih praznikov v tej zahodno afriški državi, tamkajšnjem delovanju uršulink, pa tudi samem življenju v Senegalu, kjer sta drugačni tako narava kot kultura.
Z ljudmi na poti
V oddaji smo pogledali v Senegal, kjer od novembra leta 2021 deluje sestra Zorica Blagotinšek. V oddaji je med drugim spregovorila o nekoliko drugačnem načinu praznovanja velikonočnih praznikov v tej zahodno afriški državi, tamkajšnjem delovanju uršulink, pa tudi samem življenju v Senegalu, kjer sta drugačni tako narava kot kultura.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Olgo Tsigarida Omerzo, ki se je pred skoraj 60-imi leti preselila v Grčijo, večji del življenja pa je preživela v predmestju Aten. V Ljubljani je študirala germanistiko, v Grčiji pa opravila še izobraževanje za turistično vodnico. Razlog za selitev je bila, tako kot v veliko primerih, ljubezen.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Olgo Tsigarida Omerzo, ki se je pred skoraj 60-imi leti preselila v Grčijo, večji del življenja pa je preživela v predmestju Aten. V Ljubljani je študirala germanistiko, v Grčiji pa opravila še izobraževanje za turistično vodnico. Razlog za selitev je bila, tako kot v veliko primerih, ljubezen.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Simona Trussevicha, ki se je z družino pred približno desetletjem iz Kazahstana preselil v Slovenijo. Do nedavnega je vodil Dijaško organizacijo Slovenije, trenutno pa je na čelu Medgeneracijske koalicije Slovenije. V oddaji je spregovoril o navajanju na življenje v Sloveniji, posebnostih Kazahstana, pa tudi nekaterih primerjavah med državama.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Simona Trussevicha, ki se je z družino pred približno desetletjem iz Kazahstana preselil v Slovenijo. Do nedavnega je vodil Dijaško organizacijo Slovenije, trenutno pa je na čelu Medgeneracijske koalicije Slovenije. V oddaji je spregovoril o navajanju na življenje v Sloveniji, posebnostih Kazahstana, pa tudi nekaterih primerjavah med državama.
V oddaji Z ljudmi na poti gostimo Slovence, ki živijo v tujini, in tujce, ki so se preselili v Slovenijo. Z njimi se pogovarjamo o tem, kako so sprejeti, kako doživljajo državo in prebivalce, s kakšnimi težavami so bili soočeni pri učenju jezika, zaposlovanju in na drugih področjih. V oddajah tako na eni strani predstavljamo določene posebnosti držav in narodov, na drugi strani pa poslušalcem dajemo vpogled tudi v to, kaj spodbudi številne Slovence, da si prihodnost ustvarijo v tujini.
Za življenje
Čas počitnic - ko se lahko posvetimo sebi.
Sol in luč
»Vse, kar sem videl, je bil čudež. Da živim. Da lahko govorim, hodim. Topla postelja po napornem dnevu. Tako sem začel pisati dnevnik vsakodnevnih hvaležnosti.«
Tako je v predgovor zapisal avtor knjige z naslovom Življenje je darilo, Stefanos Ksenakis. Tokrat smo za vas izbrali dve njegovi zgodbi, ki sta kot nalašč za poletne dni, kakršna je tudi knjiga.
Naš gost
Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. julij 2024 ob 05-ih
Kmetijska oddaja
Že vse od osamosvojitvenih časov velja, da je družinska kmetija temelj slovenskega kmetijstva. Pa je temu res tako? Koliko uspešnih družinskih kmetij bomo še imeli čez recimo 20 let, na katerih osrednja aktivna generacija ne bo pregorevala od dela, ki konec koncev mora biti narejeno, ni pa nikoli plačano?O tem je v odprtem pismu minuli teden razmišljal Branko Tomažič, državni svetnik in Predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Državnem svetu Republike Slovenije. Nekatere trditve mnogi razumejo tudi kot zelo polemične, zato sem vesel, da se je odzval našemu vabilu in smo se lahko širše ustavili ob njegovih svarilih.
Zgodbe za otroke
Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.
Ritem srca
Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!
Petkov večer
Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.