Is podcast
Poskusi, kako integrirati romske družine na Dolenjskem v našo družbo, imajo že dolgo zgodovino. Najpomembneje je, da bi njihovi otroci redno obiskovali vrtec in šolo in si tako izboljšali možnosti za boljše življenje. Nedavni napadi mladoletnih Romov na policijsko patruljo v Kočevju kažejo začaran krog, ki še nobena vlada ni pretrgala. Tu so še napadi in grožnje kmetom ter prodajalkam v trgovinah. Vse to povzroča jezo in strah med prebivalci. V NSi zato vlado pozivajo, naj aktivno pristopi k rešitvam, sami pa ji predlagajo spremembe kazenskega zakonika za mladoletne prestopnike. Predlog je predstavila poslanka Vida Čadonič Špelič.
Poskusi, kako integrirati romske družine na Dolenjskem v našo družbo, imajo že dolgo zgodovino. Najpomembneje je, da bi njihovi otroci redno obiskovali vrtec in šolo in si tako izboljšali možnosti za boljše življenje. Nedavni napadi mladoletnih Romov na policijsko patruljo v Kočevju kažejo začaran krog, ki še nobena vlada ni pretrgala. Tu so še napadi in grožnje kmetom ter prodajalkam v trgovinah. Vse to povzroča jezo in strah med prebivalci. V NSi zato vlado pozivajo, naj aktivno pristopi k rešitvam, sami pa ji predlagajo spremembe kazenskega zakonika za mladoletne prestopnike. Predlog je predstavila poslanka Vida Čadonič Špelič.
Poskusi, kako integrirati romske družine na Dolenjskem v našo družbo, imajo že dolgo zgodovino. Najpomembneje je, da bi njihovi otroci redno obiskovali vrtec in šolo in si tako izboljšali možnosti za boljše življenje. Nedavni napadi mladoletnih Romov na policijsko patruljo v Kočevju kažejo začaran krog, ki še nobena vlada ni pretrgala. Tu so še napadi in grožnje kmetom ter prodajalkam v trgovinah. Vse to povzroča jezo in strah med prebivalci. V NSi zato vlado pozivajo, naj aktivno pristopi k rešitvam, sami pa ji predlagajo spremembe kazenskega zakonika za mladoletne prestopnike. Predlog je predstavila poslanka Vida Čadonič Špelič.
Erna in Damjan Dolinar sta s pomočjo Društva Deteljica posvojila dva otroka, ki sta potrebovala dom in starša. Pri tem sta spoznala, da je najprej potrebno žalovanje ob dejstvu, da ne moreta imeti lastnih otrok. Ko pa pride posvojeni otrok v družino, pa ni povsem enostavno, saj vsi v te odnose prinesejo svoje rane.
Erna in Damjan Dolinar sta s pomočjo Društva Deteljica posvojila dva otroka, ki sta potrebovala dom in starša. Pri tem sta spoznala, da je najprej potrebno žalovanje ob dejstvu, da ne moreta imeti lastnih otrok. Ko pa pride posvojeni otrok v družino, pa ni povsem enostavno, saj vsi v te odnose prinesejo svoje rane.
Tokrat smo v rubriki Življenje išče pot izpostavili prav lepo zgodbo, ki smo jo zasledili na družbenem omrežju Facebook. Takole začne svoj zapis gospa Mojca Kolar iz Šentjurja pri Celju, ki je z videom pritegnila pozornost. »Nič ni lepšega kot svojemu otroku, ups, 20 let stari punci, pripraviti takšno presenečenje.« Za svojo hčerko Ano, ki je velik sonček, kot jo poimenuje družina, so za presenečenje prosili kar nekaj glasbenikov. Več o tem v pogovoru z mamo Mojco.
Tokrat smo v rubriki Življenje išče pot izpostavili prav lepo zgodbo, ki smo jo zasledili na družbenem omrežju Facebook. Takole začne svoj zapis gospa Mojca Kolar iz Šentjurja pri Celju, ki je z videom pritegnila pozornost. »Nič ni lepšega kot svojemu otroku, ups, 20 let stari punci, pripraviti takšno presenečenje.« Za svojo hčerko Ano, ki je velik sonček, kot jo poimenuje družina, so za presenečenje prosili kar nekaj glasbenikov. Več o tem v pogovoru z mamo Mojco.
V Tednu vzgoje gostimo profesorja Leona Kernela, ki poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kako deluje krščanski učitelj v javni šoli, ki svoje vere ne skriva? Zakaj prihaja do pomanjkanja učiteljev in katere spremembe so potrebne, da se bodo mladi odločali za ta poklic?
V Tednu vzgoje gostimo profesorja Leona Kernela, ki poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kako deluje krščanski učitelj v javni šoli, ki svoje vere ne skriva? Zakaj prihaja do pomanjkanja učiteljev in katere spremembe so potrebne, da se bodo mladi odločali za ta poklic?
Profesor Leon Kernel poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kot član Društva katoliških pedagogov, območna enota Sv. Hieronim, je pripravil razmišljanje o kreposti upanja, ki mu je vodilo pri delu z mladimi. Kako ohranja zavzetost in veselje do poučevanja ter kje najde upanje za čase, ko mladi obupujejo nad odraslimi?
Profesor Leon Kernel poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kot član Društva katoliških pedagogov, območna enota Sv. Hieronim, je pripravil razmišljanje o kreposti upanja, ki mu je vodilo pri delu z mladimi. Kako ohranja zavzetost in veselje do poučevanja ter kje najde upanje za čase, ko mladi obupujejo nad odraslimi?
S 1. septembrom smo vstopili v Teden vzgoje. Letos pod geslom Romarji upanja. Le-tega so učitelji, vzgojitelji ter otroci še kako potrebni v času individualizma, preobremenjenosti in različnih pritiskov ideologij v šolski prostor. Naš gost je bil koordinator Tedna vzgoje Matevž Vidmar.
S 1. septembrom smo vstopili v Teden vzgoje. Letos pod geslom Romarji upanja. Le-tega so učitelji, vzgojitelji ter otroci še kako potrebni v času individualizma, preobremenjenosti in različnih pritiskov ideologij v šolski prostor. Naš gost je bil koordinator Tedna vzgoje Matevž Vidmar.
Dejstva kažejo, da velik odstotek ljudi z demenco živi doma. Tam ni možnosti za vadbeni park ali denimo gibanja orkestra na žogah, kot so to naši sodelavci videli na nedavnem obisku v Cerkniškem domu za starejše v okviru obiskov Dobro delo dobro dene. So pa doma na voljo drugi pristopi gibanja ki bistveno pripomorejo k manjši uporabi antipsihotikov, je prepričana doc. dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo.
Dejstva kažejo, da velik odstotek ljudi z demenco živi doma. Tam ni možnosti za vadbeni park ali denimo gibanja orkestra na žogah, kot so to naši sodelavci videli na nedavnem obisku v Cerkniškem domu za starejše v okviru obiskov Dobro delo dobro dene. So pa doma na voljo drugi pristopi gibanja ki bistveno pripomorejo k manjši uporabi antipsihotikov, je prepričana doc. dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo.
Naša gostja dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo je opisala dejavnike tveganja za demenco in kaj lahko sami storimo, da to bolezen čim bolj preprečimo ali odložimo njen hiter potek. V drugem delu pogovora pa je razložila, kako so v Domu za starejše v Tržiču uporabljali t.i., vadbeni park in uvajali gibanje v vsakdanje življenje stanovalcev.
Naša gostja dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo je opisala dejavnike tveganja za demenco in kaj lahko sami storimo, da to bolezen čim bolj preprečimo ali odložimo njen hiter potek. V drugem delu pogovora pa je razložila, kako so v Domu za starejše v Tržiču uporabljali t.i., vadbeni park in uvajali gibanje v vsakdanje življenje stanovalcev.
Govorili smo o zgodnjih znakih demence in o pomenu gibanje in vadbe za osebe z demenco. Veliko izkušenj na tem področju ima doc. dr. Anamrija Kejžar s Fakultete za socialno delo, ki je bila pred tem več let zaposlena v domu starejših v Tržiču.
Govorili smo o zgodnjih znakih demence in o pomenu gibanje in vadbe za osebe z demenco. Veliko izkušenj na tem področju ima doc. dr. Anamrija Kejžar s Fakultete za socialno delo, ki je bila pred tem več let zaposlena v domu starejših v Tržiču.
Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.
Oslu so naložili na hrbet štiri težke vreče ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Oddaja Moja zgodba smo tokrat posvetili zamolčanemu pisatelju Mirku Kunčiču (1899 -1984). V studiu smo gostili njegovo hčerko Marjanco Lešer in pa nekdanjega učitelja slovenščine na OŠ Lesce Romana Gašperina, ki se je veliko ukvarjal s Kunčičevim likom. Ob koncu druge svetovne vojne sta zakonca Kunčič z nekaj otroki odšla v Argentino, hčerko Marjanco pa sta bila primorana pustiti pri sorodnikih v Braslovčah. Prvič so se srečali po 30. letih.
Tokrat smo predvajali posnetek pogovornega večera, ki je nastal v šoštanjski župnijski dvorani. Naš gost je bil klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik
Kmet Milan Bizant je predstavil možnosti sodelovanja kmetij na sejmu Narava - zdravje, opozorili smo, kaj obnovljena pogajanja za ratifikacijo trgovinskega sporazuma MERCOSUR pomenijo za kmetijstvo, s Heleno Žučko pa smo spregovorili o 30. letnici KZ Ig.
Oddajo smo namenili razmeram v šolstvu. O glavnih novostih, ki so jih deležni učenci in dijaki v novem šolskem letu, o perečem kadrovskem pomanjkanju, medvrstniškem nasilju in drugih izzivih so za naš radio spregovorili minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev osnovnih šol Mojca Mihelič in predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih.
V 47. delu radijskega romana Dragulj v pesku ste lahko poslušali odlomek, o izgubljenem kosu nakita, ki je knjigi iransko ameriške pisateljice Tesse Afshar, dal naslov. Knjiga je izšla pri založbi Družina.
Edvin Fliser- Otroci morja, Massimo Ranieri – Rose Rosse, Cliff Richard - The Day I Met Marie, Irena Kohont - Bil je tako prikupno zmeden, Boney M. - Daddy cool, ABBA - Gimme! Gimme! Gimme!, Pepel in kri - Pesem za dinar, Caterina Valente - Bongo Cha Cha Cha & Ein Schiff wird kommen, Tereza Kesovija - Nono moj dobri nono, Berta Ambrož - Modra ljubezen, Elvis Presley – Dont cry daddy, Janko Ropret– Dolina zelenega zlata, Rod Stewart - What Am I Gonna Do (I m So In Love With You) ...
V neokrnjeni naravi v osrčju Vidovskih hribov na Notranjskem smo obiskali Franca Tekavca, kjer ima posestvo z nasadi in destilarno. Nedavno je za izdelke blagovne znamke Bahne pridobil certifikat zaščitene geografske označbe in za eno od pijač prejel najvišjo nagrado na strokovnem ocenjevanju. Začel je v šolstvu, nadaljeval v gospodarstvu in sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja začel s podjetniško zgodbo, ki odmeva doma kot v tujini. V življenju ga vodi vedoželjnost in načelo, ne glede na vse, kar se zgodi, ohraniti optimizem. Svojevrsten sogovornik, kakršnega ne srečamo pogosto.