Masaža dojenčka utrjuje odnos s staršema

Ena do koristi masaže dojenčkov je prav gotovo utrjevanje stika med dojenčkom in starši. Z dipl. vzgojiteljico, ki ima tudi certifikat masaže za dojenčka po IAIM metodi Elizabeto Milunić, se je pogovarjala Nataša Ličen.

2. 8. 2023
Masaža dojenčka utrjuje odnos s staršema

Ena do koristi masaže dojenčkov je prav gotovo utrjevanje stika med dojenčkom in starši. Z dipl. vzgojiteljico, ki ima tudi certifikat masaže za dojenčka po IAIM metodi Elizabeto Milunić, se je pogovarjala Nataša Ličen.

s. Meta Potočnik

VEČ ...|2. 8. 2023
Masaža dojenčka utrjuje odnos s staršema

Ena do koristi masaže dojenčkov je prav gotovo utrjevanje stika med dojenčkom in starši. Z dipl. vzgojiteljico, ki ima tudi certifikat masaže za dojenčka po IAIM metodi Elizabeto Milunić, se je pogovarjala Nataša Ličen.

s. Meta Potočnik

vzpostavljanje stikakoža in odnospravilni prijemi

Življenje išče pot

VEČ ... |
Mladi, družbena omrežja in slovenščina

Pred Dnevom odprtih vrat v Škofijski klasični gimnaziji ter Dijaškem domu v Zavodu sv. Stanislava 31. januarja, smo na  pogovor povabili tamkajšnjega profesorja slovenščine Davida Puca.  Kakšni so mladi danes in kako na branje vpliva uporaba spleta ter družbenih omrežij?

Mladi, družbena omrežja in slovenščina

Pred Dnevom odprtih vrat v Škofijski klasični gimnaziji ter Dijaškem domu v Zavodu sv. Stanislava 31. januarja, smo na  pogovor povabili tamkajšnjega profesorja slovenščine Davida Puca.  Kakšni so mladi danes in kako na branje vpliva uporaba spleta ter družbenih omrežij?

mladi danespoučevanjeŠkofijska klasična gimnazija

Življenje išče pot

Mladi, družbena omrežja in slovenščina

Pred Dnevom odprtih vrat v Škofijski klasični gimnaziji ter Dijaškem domu v Zavodu sv. Stanislava 31. januarja, smo na  pogovor povabili tamkajšnjega profesorja slovenščine Davida Puca.  Kakšni so mladi danes in kako na branje vpliva uporaba spleta ter družbenih omrežij?

VEČ ...|23. 1. 2026
Mladi, družbena omrežja in slovenščina

Pred Dnevom odprtih vrat v Škofijski klasični gimnaziji ter Dijaškem domu v Zavodu sv. Stanislava 31. januarja, smo na  pogovor povabili tamkajšnjega profesorja slovenščine Davida Puca.  Kakšni so mladi danes in kako na branje vpliva uporaba spleta ter družbenih omrežij?

s. Meta Potočnik

mladi danespoučevanjeŠkofijska klasična gimnazija

Življenje išče pot

VEČ ... |
Dan odprtih vrat na Škofijski klasični gimnaziji in dijaškem domu 2026

Pred devetošolci je pomembna odločitev: Katero šolo naj izberem? Pred mikrofon smo povabili profesorja slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji, ki mlade in starše vabi na Dan odprtih vrat. Predstavili jim bodo način pouka in življenje v dijaškem domu.

Dan odprtih vrat na Škofijski klasični gimnaziji in dijaškem domu 2026

Pred devetošolci je pomembna odločitev: Katero šolo naj izberem? Pred mikrofon smo povabili profesorja slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji, ki mlade in starše vabi na Dan odprtih vrat. Predstavili jim bodo način pouka in življenje v dijaškem domu.

Dan odprtih vratŠkofijska klasična gimnazijadijaški dom

Življenje išče pot

Dan odprtih vrat na Škofijski klasični gimnaziji in dijaškem domu 2026

Pred devetošolci je pomembna odločitev: Katero šolo naj izberem? Pred mikrofon smo povabili profesorja slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji, ki mlade in starše vabi na Dan odprtih vrat. Predstavili jim bodo način pouka in življenje v dijaškem domu.

VEČ ...|21. 1. 2026
Dan odprtih vrat na Škofijski klasični gimnaziji in dijaškem domu 2026

Pred devetošolci je pomembna odločitev: Katero šolo naj izberem? Pred mikrofon smo povabili profesorja slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji, ki mlade in starše vabi na Dan odprtih vrat. Predstavili jim bodo način pouka in življenje v dijaškem domu.

s. Meta Potočnik

Dan odprtih vratŠkofijska klasična gimnazijadijaški dom

Življenje išče pot

VEČ ... |
Otroci v vrtcu Dobrega pastirja imajo idealne pogoje za gibanje in občudovanje stvarstva

Ravnateljica katoliškega vrtca Dobrega Pastirja, ki ima prostore v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, Špela Avšič nam je predstavila Dan odprtih vrat, ki bo 21. januarja dopoldne. Spregovorila je o njihovih posebnostih, vsakoletnih dogodkih in pomenu lepo urejenih prostorov in zelenega okolja. Vse to pomaga otrokom, da se v vrtcu varno in dobro počutijo.

Otroci v vrtcu Dobrega pastirja imajo idealne pogoje za gibanje in občudovanje stvarstva

Ravnateljica katoliškega vrtca Dobrega Pastirja, ki ima prostore v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, Špela Avšič nam je predstavila Dan odprtih vrat, ki bo 21. januarja dopoldne. Spregovorila je o njihovih posebnostih, vsakoletnih dogodkih in pomenu lepo urejenih prostorov in zelenega okolja. Vse to pomaga otrokom, da se v vrtcu varno in dobro počutijo.

vrtec Dobrega pastirjaigralnicegibalna vzgoja

Življenje išče pot

Otroci v vrtcu Dobrega pastirja imajo idealne pogoje za gibanje in občudovanje stvarstva

Ravnateljica katoliškega vrtca Dobrega Pastirja, ki ima prostore v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, Špela Avšič nam je predstavila Dan odprtih vrat, ki bo 21. januarja dopoldne. Spregovorila je o njihovih posebnostih, vsakoletnih dogodkih in pomenu lepo urejenih prostorov in zelenega okolja. Vse to pomaga otrokom, da se v vrtcu varno in dobro počutijo.

VEČ ...|16. 1. 2026
Otroci v vrtcu Dobrega pastirja imajo idealne pogoje za gibanje in občudovanje stvarstva

Ravnateljica katoliškega vrtca Dobrega Pastirja, ki ima prostore v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, Špela Avšič nam je predstavila Dan odprtih vrat, ki bo 21. januarja dopoldne. Spregovorila je o njihovih posebnostih, vsakoletnih dogodkih in pomenu lepo urejenih prostorov in zelenega okolja. Vse to pomaga otrokom, da se v vrtcu varno in dobro počutijo.

s. Meta Potočnik

vrtec Dobrega pastirjaigralnicegibalna vzgoja

Življenje išče pot

VEČ ... |
Če iščete vrtec za svojega otroka, je vrtec Dobrega pastirja odlična izbira

S prihodom novega leta se mnogi starši odločajo o vpisu svojih otrok v vrtce. Pri izbiri so jim na voljo tudi katoliški vrtci, med njimi je največ župnijskih. Nekaj jih imajo sestre redovnice, kot je denimo vrtec Nazaret v Štepanji vasi v Ljubljani. Tokrat smo predstavili vrtec Dobrega pastirja, ki deluje znotraj Zavoda sv. Stanislava, kjer bo 21. januarja 2026 Dan odprtih vrat. Naša gostja je bila ravnateljica Špela Avšič . 

Če iščete vrtec za svojega otroka, je vrtec Dobrega pastirja odlična izbira

S prihodom novega leta se mnogi starši odločajo o vpisu svojih otrok v vrtce. Pri izbiri so jim na voljo tudi katoliški vrtci, med njimi je največ župnijskih. Nekaj jih imajo sestre redovnice, kot je denimo vrtec Nazaret v Štepanji vasi v Ljubljani. Tokrat smo predstavili vrtec Dobrega pastirja, ki deluje znotraj Zavoda sv. Stanislava, kjer bo 21. januarja 2026 Dan odprtih vrat. Naša gostja je bila ravnateljica Špela Avšič . 

Dan odprtih vratvrtec Dobrega pastirjakatoliška vzgoja

Življenje išče pot

Če iščete vrtec za svojega otroka, je vrtec Dobrega pastirja odlična izbira

S prihodom novega leta se mnogi starši odločajo o vpisu svojih otrok v vrtce. Pri izbiri so jim na voljo tudi katoliški vrtci, med njimi je največ župnijskih. Nekaj jih imajo sestre redovnice, kot je denimo vrtec Nazaret v Štepanji vasi v Ljubljani. Tokrat smo predstavili vrtec Dobrega pastirja, ki deluje znotraj Zavoda sv. Stanislava, kjer bo 21. januarja 2026 Dan odprtih vrat. Naša gostja je bila ravnateljica Špela Avšič . 

VEČ ...|14. 1. 2026
Če iščete vrtec za svojega otroka, je vrtec Dobrega pastirja odlična izbira

S prihodom novega leta se mnogi starši odločajo o vpisu svojih otrok v vrtce. Pri izbiri so jim na voljo tudi katoliški vrtci, med njimi je največ župnijskih. Nekaj jih imajo sestre redovnice, kot je denimo vrtec Nazaret v Štepanji vasi v Ljubljani. Tokrat smo predstavili vrtec Dobrega pastirja, ki deluje znotraj Zavoda sv. Stanislava, kjer bo 21. januarja 2026 Dan odprtih vrat. Naša gostja je bila ravnateljica Špela Avšič . 

s. Meta Potočnik

Dan odprtih vratvrtec Dobrega pastirjakatoliška vzgoja

Življenje išče pot

VEČ ... |
Oskrba v hišah hospica mora ostati brezplačna in dostopna vsem umirajočim

Na Dolenjskem snujejo drugo hiši hospica v državi. Pogodbo je podpisalo sedem občin, pod katere spadajo Dolenjske lekarne. Kako bo s financiranjem, da bo hiša na voljo brezplačno vsem, ki bodo želeli tam skleniti svoje življenje? O tem smo vprašali novomeškega župana Gregorja Macedonija.

Oskrba v hišah hospica mora ostati brezplačna in dostopna vsem umirajočim

Na Dolenjskem snujejo drugo hiši hospica v državi. Pogodbo je podpisalo sedem občin, pod katere spadajo Dolenjske lekarne. Kako bo s financiranjem, da bo hiša na voljo brezplačno vsem, ki bodo želeli tam skleniti svoje življenje? O tem smo vprašali novomeškega župana Gregorja Macedonija.

Dolenjske lekarnehiša hospicafinanciranje oskrbe

Življenje išče pot

Oskrba v hišah hospica mora ostati brezplačna in dostopna vsem umirajočim

Na Dolenjskem snujejo drugo hiši hospica v državi. Pogodbo je podpisalo sedem občin, pod katere spadajo Dolenjske lekarne. Kako bo s financiranjem, da bo hiša na voljo brezplačno vsem, ki bodo želeli tam skleniti svoje življenje? O tem smo vprašali novomeškega župana Gregorja Macedonija.

VEČ ...|9. 1. 2026
Oskrba v hišah hospica mora ostati brezplačna in dostopna vsem umirajočim

Na Dolenjskem snujejo drugo hiši hospica v državi. Pogodbo je podpisalo sedem občin, pod katere spadajo Dolenjske lekarne. Kako bo s financiranjem, da bo hiša na voljo brezplačno vsem, ki bodo želeli tam skleniti svoje življenje? O tem smo vprašali novomeškega župana Gregorja Macedonija.

s. Meta Potočnik

Dolenjske lekarnehiša hospicafinanciranje oskrbe

Življenje išče pot

VEČ ... |
Podpis pogodbe za novo hišo hospica na Otočcu

Na Dolenjskem so tik pred božičem podpisali pogodbo za hišo hospica na Otočcu. Voden je osem občin zaupalo Slovenskemu društvu Hospic. Več o tem zelo pričakovanem projektu nam je povedal strokovni sodelavec Jani Kramar.

Podpis pogodbe za novo hišo hospica na Otočcu

Na Dolenjskem so tik pred božičem podpisali pogodbo za hišo hospica na Otočcu. Voden je osem občin zaupalo Slovenskemu društvu Hospic. Več o tem zelo pričakovanem projektu nam je povedal strokovni sodelavec Jani Kramar.

hiša hospicDolenjske lekarneSlovensko društvo hospic

Življenje išče pot

Podpis pogodbe za novo hišo hospica na Otočcu

Na Dolenjskem so tik pred božičem podpisali pogodbo za hišo hospica na Otočcu. Voden je osem občin zaupalo Slovenskemu društvu Hospic. Več o tem zelo pričakovanem projektu nam je povedal strokovni sodelavec Jani Kramar.

VEČ ...|7. 1. 2026
Podpis pogodbe za novo hišo hospica na Otočcu

Na Dolenjskem so tik pred božičem podpisali pogodbo za hišo hospica na Otočcu. Voden je osem občin zaupalo Slovenskemu društvu Hospic. Več o tem zelo pričakovanem projektu nam je povedal strokovni sodelavec Jani Kramar.

s. Meta Potočnik

hiša hospicDolenjske lekarneSlovensko društvo hospic

Življenje išče pot

VEČ ... |
Kar 32 milijonov romarjev in turistov je poromalo v Rim v svetem letu 2025

Kar 32 milijonov romarjev in turistov je obiskalo Rim v svetem letu, ki se izteka. Kako je bilo mesto pripravljeno, nam je povedala narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar, ki je Rim večkrat službeno obiskala. 

Kar 32 milijonov romarjev in turistov je poromalo v Rim v svetem letu 2025

Kar 32 milijonov romarjev in turistov je obiskalo Rim v svetem letu, ki se izteka. Kako je bilo mesto pripravljeno, nam je povedala narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar, ki je Rim večkrat službeno obiskala. 

jubilej 2025svetoletna pesemmesto Rim

Življenje išče pot

Kar 32 milijonov romarjev in turistov je poromalo v Rim v svetem letu 2025

Kar 32 milijonov romarjev in turistov je obiskalo Rim v svetem letu, ki se izteka. Kako je bilo mesto pripravljeno, nam je povedala narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar, ki je Rim večkrat službeno obiskala. 

VEČ ...|2. 1. 2026
Kar 32 milijonov romarjev in turistov je poromalo v Rim v svetem letu 2025

Kar 32 milijonov romarjev in turistov je obiskalo Rim v svetem letu, ki se izteka. Kako je bilo mesto pripravljeno, nam je povedala narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar, ki je Rim večkrat službeno obiskala. 

s. Meta Potočnik

jubilej 2025svetoletna pesemmesto Rim

Življenje išče pot

VEČ ... |
Jubilej 2025 je bil zame čas sodelovanja in veselja

Sveto leto 2025 se končuje. V ozadju je bila pri nas s. Božena Kutnar, ki je kot narodna delegatka za sveto leto vlekla številne niti dogodkov. Povedala je, kako je sama doživela to leto in kaj vidi kot dobro in uspešno tudi za naprej, 

Jubilej 2025 je bil zame čas sodelovanja in veselja

Sveto leto 2025 se končuje. V ozadju je bila pri nas s. Božena Kutnar, ki je kot narodna delegatka za sveto leto vlekla številne niti dogodkov. Povedala je, kako je sama doživela to leto in kaj vidi kot dobro in uspešno tudi za naprej, 

jubilej 2025sadovi upanjasveta vrata

Življenje išče pot

Jubilej 2025 je bil zame čas sodelovanja in veselja

Sveto leto 2025 se končuje. V ozadju je bila pri nas s. Božena Kutnar, ki je kot narodna delegatka za sveto leto vlekla številne niti dogodkov. Povedala je, kako je sama doživela to leto in kaj vidi kot dobro in uspešno tudi za naprej, 

VEČ ...|31. 12. 2025
Jubilej 2025 je bil zame čas sodelovanja in veselja

Sveto leto 2025 se končuje. V ozadju je bila pri nas s. Božena Kutnar, ki je kot narodna delegatka za sveto leto vlekla številne niti dogodkov. Povedala je, kako je sama doživela to leto in kaj vidi kot dobro in uspešno tudi za naprej, 

s. Meta Potočnik

jubilej 2025sadovi upanjasveta vrata

Življenje išče pot

Življenje išče pot

Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.

s. Meta Potočnik

s. Meta Potočnik

Priporočamo
|
Aktualno

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Velika začetnica pri besedah Bog, božji in sveti

Tokrat nam bo prof. dr. Hotimir Tivadar med drugim predstavil pravila zapisovanja velike začetnice pri besedah Bog, božji in sveti

Velika začetnica pri besedah Bog, božji in sveti

Tokrat nam bo prof. dr. Hotimir Tivadar med drugim predstavil pravila zapisovanja velike začetnice pri besedah Bog, božji in sveti

Marjan Bunič

pravopispravorečjejezikslovenščina

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. januar 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. januar 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Letošnja Tischlerjeva nagrada Herti Maurer-Lausegger

Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem včeraj prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega Zdravko Inzko pravi, da nagrajenka odkriva skrite zaklade in omogoča, da nekatere stvari, kot ziljsko narečje, ne odidejo v pozabo. Vse življenje si je prizadevala za ohranjanje kulturne dediščine na Koroškem, v zadnjem času še posebej na Zili. Janko Krištof, predsednik Krščanske kulture zveze, pa je dejal, da je nagrado prejela, ker je našla izgubljene stike in veliko reči otela pozabe. Herti Maurer-Lausegger, ki je prejela že Kugyjevo nagrado, plaketo Nika Kureta, slavistično in koroško deželno nagrado, Tischlerejeva nagrada pomeni zelo veliko in jo namenja vsem, ki so z njo sodelovali in jo v kakršnikoli obliki podprli. Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen, ki obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru. 

Letošnja Tischlerjeva nagrada Herti Maurer-Lausegger

Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem včeraj prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega Zdravko Inzko pravi, da nagrajenka odkriva skrite zaklade in omogoča, da nekatere stvari, kot ziljsko narečje, ne odidejo v pozabo. Vse življenje si je prizadevala za ohranjanje kulturne dediščine na Koroškem, v zadnjem času še posebej na Zili. Janko Krištof, predsednik Krščanske kulture zveze, pa je dejal, da je nagrado prejela, ker je našla izgubljene stike in veliko reči otela pozabe. Herti Maurer-Lausegger, ki je prejela že Kugyjevo nagrado, plaketo Nika Kureta, slavistično in koroško deželno nagrado, Tischlerejeva nagrada pomeni zelo veliko in jo namenja vsem, ki so z njo sodelovali in jo v kakršnikoli obliki podprli. Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen, ki obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Doživetja narave

VEČ ... |
Je Triglav še simbol in kaj nam pomeni?

Odprli smo vprašanje vrednot v tistem delu našega prostora, kjer v nebo kipi državni simbol - gora Triglav. Kaj nam danes sploh pomeni? Je še skupni simbol Slovencev ali se je spremenil v logotip, tržno ikono ali kuliso za »selfije« z obveznim srčkom za okvir? Državljanska pobuda za dan Triglava ni uspela, kako bomo praznovali 7. avgust, če bo razglašen državni praznik? Poznavalka kulturne in družbene krajine ter iskriva sogovornica Marjeta Keršič Svetel ima svoj predlog. Pogovor si lahko ogledate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Je Triglav še simbol in kaj nam pomeni?

Odprli smo vprašanje vrednot v tistem delu našega prostora, kjer v nebo kipi državni simbol - gora Triglav. Kaj nam danes sploh pomeni? Je še skupni simbol Slovencev ali se je spremenil v logotip, tržno ikono ali kuliso za »selfije« z obveznim srčkom za okvir? Državljanska pobuda za dan Triglava ni uspela, kako bomo praznovali 7. avgust, če bo razglašen državni praznik? Poznavalka kulturne in družbene krajine ter iskriva sogovornica Marjeta Keršič Svetel ima svoj predlog. Pogovor si lahko ogledate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

vrednotenaravadediščinasimboldržavaTriglavvarovanje naravedivjina

Naš gost

VEČ ... |
Biseromašnik Marjan Bečan

Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.  

Biseromašnik Marjan Bečan

Marjan Bečan je duhovnik že 60 let, torej je biseromašnik. Kar 45 let je deloval med rojaki v Münchnu v Nemčiji, prej pa je bil 12 let prefekt v slovenskem bogoslovnem semenišču v izseljenstvu v Argentini. Rodil se je v Ljubljani leta 1940. Mati je bila šivilja, oče pa poklicni šofer. Že leta 1941 so Nemci družino odpeljali v Pliberk na avstrijsko Koroško. Tam so se srečevali tudi z begunci iz takratne Jugoslavije. Leta 1949 sta se starša odločila za odhod v Argentino. Tam je Marjan Bečan nadaljeval osnovno šolo, po njej pa je vstopil v slovenski zavod v Adrogue. Po dokončani gimnaziji je vstopil v slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Adrogueju, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dal 52 duhovnikov. Edo Škulj in Marjan Bečan sta bila zadnja dva novomašnika iz tega bogoslovja. Mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965, že naslednji dan pa je imel novo mašo. Od leta 2023 živi v Ljubljani, v Duhovniškem domu Mane Nobiscum, kjer smo tudi posneli pogovor za oddajo.  

Matjaž Merljak

spominživljenjerojakiargentinaduhovnikmunchennemčija

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki  je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?

Gost mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki  je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
S pesmijo v novo leto na Hajdini 2026

Ljudske pevce Kulturno prosvetno društvo Stane Petrovič Hajdina odlikuje triglasno fantovsko petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Pevci koledujejo za novo leto in svete tri kralje. V domačem kraju pa vsako leto v začetku januarja pripravijo tudi srečanje pevcev in godcev. Odlomke s tega dogodka prinaša oddaja o ljudski glasbi.

S pesmijo v novo leto na Hajdini 2026

Ljudske pevce Kulturno prosvetno društvo Stane Petrovič Hajdina odlikuje triglasno fantovsko petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Pevci koledujejo za novo leto in svete tri kralje. V domačem kraju pa vsako leto v začetku januarja pripravijo tudi srečanje pevcev in godcev. Odlomke s tega dogodka prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Za sožitje

VEČ ... |
Trstenjakovo leto

V oddaji smo izpostavili Trstenjakovo leto. Obeležujemo ga v letu 2026, ob 120-letnici rojstva in 30-letnici smrti enega najvplivnejših slovenskih psihologov, antropologov, duhovnikov, mislecev in humanistov dvajsetega stoletja. V večernem pogovoru smo osvetlili tudi nekaj njegovih najvidnejših premislekov. 

Trstenjakovo leto

V oddaji smo izpostavili Trstenjakovo leto. Obeležujemo ga v letu 2026, ob 120-letnici rojstva in 30-letnici smrti enega najvplivnejših slovenskih psihologov, antropologov, duhovnikov, mislecev in humanistov dvajsetega stoletja. V večernem pogovoru smo osvetlili tudi nekaj njegovih najvidnejših premislekov. 

Nataša Ličen

družbapogovorodnosiduhovnostizobraževanjevzgoja

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Letošnja Tischlerjeva nagrada Herti Maurer-Lausegger

Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem včeraj prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega Zdravko Inzko pravi, da nagrajenka odkriva skrite zaklade in omogoča, da nekatere stvari, kot ziljsko narečje, ne odidejo v pozabo. Vse življenje si je prizadevala za ohranjanje kulturne dediščine na Koroškem, v zadnjem času še posebej na Zili. Janko Krištof, predsednik Krščanske kulture zveze, pa je dejal, da je nagrado prejela, ker je našla izgubljene stike in veliko reči otela pozabe. Herti Maurer-Lausegger, ki je prejela že Kugyjevo nagrado, plaketo Nika Kureta, slavistično in koroško deželno nagrado, Tischlerejeva nagrada pomeni zelo veliko in jo namenja vsem, ki so z njo sodelovali in jo v kakršnikoli obliki podprli. Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen, ki obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru. 

Letošnja Tischlerjeva nagrada Herti Maurer-Lausegger

Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem včeraj prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega Zdravko Inzko pravi, da nagrajenka odkriva skrite zaklade in omogoča, da nekatere stvari, kot ziljsko narečje, ne odidejo v pozabo. Vse življenje si je prizadevala za ohranjanje kulturne dediščine na Koroškem, v zadnjem času še posebej na Zili. Janko Krištof, predsednik Krščanske kulture zveze, pa je dejal, da je nagrado prejela, ker je našla izgubljene stike in veliko reči otela pozabe. Herti Maurer-Lausegger, ki je prejela že Kugyjevo nagrado, plaketo Nika Kureta, slavistično in koroško deželno nagrado, Tischlerejeva nagrada pomeni zelo veliko in jo namenja vsem, ki so z njo sodelovali in jo v kakršnikoli obliki podprli. Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen, ki obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura