Presejalni program za raka pljuč v treh letih tudi v Sloveniji

Tudi tokrat smo govorili o preventivnih presejalnih programih za raka. Ker vsak od nas pozna vsaj eno osebo, ki je zbolela, je prav, da smo vedno bolj osveščeni in poskrbimo za svoje zdravje. Odgovorna za Državni program obvladovanja raka Sonja Tomšič meni, da bomo nov presejalni program za raka pljuč lahko dobili v treh letih.

17. 3. 2023
Presejalni program za raka pljuč v treh letih tudi v Sloveniji

Tudi tokrat smo govorili o preventivnih presejalnih programih za raka. Ker vsak od nas pozna vsaj eno osebo, ki je zbolela, je prav, da smo vedno bolj osveščeni in poskrbimo za svoje zdravje. Odgovorna za Državni program obvladovanja raka Sonja Tomšič meni, da bomo nov presejalni program za raka pljuč lahko dobili v treh letih.

s. Meta Potočnik

VEČ ...|17. 3. 2023
Presejalni program za raka pljuč v treh letih tudi v Sloveniji

Tudi tokrat smo govorili o preventivnih presejalnih programih za raka. Ker vsak od nas pozna vsaj eno osebo, ki je zbolela, je prav, da smo vedno bolj osveščeni in poskrbimo za svoje zdravje. Odgovorna za Državni program obvladovanja raka Sonja Tomšič meni, da bomo nov presejalni program za raka pljuč lahko dobili v treh letih.

s. Meta Potočnik

rak pljučumrljivostkadilcisvetovanje

Življenje išče pot

VEČ ... |
Kako mlade zadržati v zdravstvenih poklicih?

Kadrovska kriza v zdravstveni negi in babištvu je zelo pereča. Razlogov je več, so s podatki pokazali udeleženci nedavnega posveta v Državnem svetu. Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze Anita Prelec je pozvala k sistemskim rešitvam. Kar tretjina mladih zapusti ta poklic po enem letu, zato so udeleženci posveta opozorili javnost in pozvali vse ključne deležnike k nujnim ukrepom in pripravi Strategije zdravstvene nege in babištva v Republiki Sloveniji za naslednjih deset let. 

Kako mlade zadržati v zdravstvenih poklicih?

Kadrovska kriza v zdravstveni negi in babištvu je zelo pereča. Razlogov je več, so s podatki pokazali udeleženci nedavnega posveta v Državnem svetu. Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze Anita Prelec je pozvala k sistemskim rešitvam. Kar tretjina mladih zapusti ta poklic po enem letu, zato so udeleženci posveta opozorili javnost in pozvali vse ključne deležnike k nujnim ukrepom in pripravi Strategije zdravstvene nege in babištva v Republiki Sloveniji za naslednjih deset let. 

kadrizdravstvorešitve

Življenje išče pot

Kako mlade zadržati v zdravstvenih poklicih?

Kadrovska kriza v zdravstveni negi in babištvu je zelo pereča. Razlogov je več, so s podatki pokazali udeleženci nedavnega posveta v Državnem svetu. Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze Anita Prelec je pozvala k sistemskim rešitvam. Kar tretjina mladih zapusti ta poklic po enem letu, zato so udeleženci posveta opozorili javnost in pozvali vse ključne deležnike k nujnim ukrepom in pripravi Strategije zdravstvene nege in babištva v Republiki Sloveniji za naslednjih deset let. 

VEČ ...|8. 12. 2025
Kako mlade zadržati v zdravstvenih poklicih?

Kadrovska kriza v zdravstveni negi in babištvu je zelo pereča. Razlogov je več, so s podatki pokazali udeleženci nedavnega posveta v Državnem svetu. Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze Anita Prelec je pozvala k sistemskim rešitvam. Kar tretjina mladih zapusti ta poklic po enem letu, zato so udeleženci posveta opozorili javnost in pozvali vse ključne deležnike k nujnim ukrepom in pripravi Strategije zdravstvene nege in babištva v Republiki Sloveniji za naslednjih deset let. 

s. Meta Potočnik

kadrizdravstvorešitve

Življenje išče pot

VEČ ... |
Prehranski triki pri kuhanju hrane otrokom

 Govorili smo prehrani v naših šolah. Gostji sta bili organizatorka šolske prehrane Saša Femc Knaflič in kuharica Mateja Verginc. Obe poznata nekaj dobrih načinov, kako otroke pripraviti, da poskusijo zdravo hrano, ki je še ne poznajo, jo pa šole uvajajo po novih prehranskih smernicah.

Prehranski triki pri kuhanju hrane otrokom

 Govorili smo prehrani v naših šolah. Gostji sta bili organizatorka šolske prehrane Saša Femc Knaflič in kuharica Mateja Verginc. Obe poznata nekaj dobrih načinov, kako otroke pripraviti, da poskusijo zdravo hrano, ki je še ne poznajo, jo pa šole uvajajo po novih prehranskih smernicah.

šolska prehranalokalna hranatrajnostna pridelava

Življenje išče pot

Prehranski triki pri kuhanju hrane otrokom

 Govorili smo prehrani v naših šolah. Gostji sta bili organizatorka šolske prehrane Saša Femc Knaflič in kuharica Mateja Verginc. Obe poznata nekaj dobrih načinov, kako otroke pripraviti, da poskusijo zdravo hrano, ki je še ne poznajo, jo pa šole uvajajo po novih prehranskih smernicah.

VEČ ...|5. 12. 2025
Prehranski triki pri kuhanju hrane otrokom

 Govorili smo prehrani v naših šolah. Gostji sta bili organizatorka šolske prehrane Saša Femc Knaflič in kuharica Mateja Verginc. Obe poznata nekaj dobrih načinov, kako otroke pripraviti, da poskusijo zdravo hrano, ki je še ne poznajo, jo pa šole uvajajo po novih prehranskih smernicah.

s. Meta Potočnik

šolska prehranalokalna hranatrajnostna pridelava

Življenje išče pot

VEČ ... |
Kako učenci sprejemajo nove prehranske smernice v šolah?

Šolska kuhinja je učilnica zdrave, trajnostne in samoooskrbne Slovenije, pravi dr. Mojca Korošec iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. Kako naj bo šolski krožnik dober zame in za planet ter zakaj v sistem javnega naročanja ne pride več lokalno pridelane hrane? 

Kako učenci sprejemajo nove prehranske smernice v šolah?

Šolska kuhinja je učilnica zdrave, trajnostne in samoooskrbne Slovenije, pravi dr. Mojca Korošec iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. Kako naj bo šolski krožnik dober zame in za planet ter zakaj v sistem javnega naročanja ne pride več lokalno pridelane hrane? 

prehranske smerniceskrb za planetotroci

Življenje išče pot

Kako učenci sprejemajo nove prehranske smernice v šolah?

Šolska kuhinja je učilnica zdrave, trajnostne in samoooskrbne Slovenije, pravi dr. Mojca Korošec iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. Kako naj bo šolski krožnik dober zame in za planet ter zakaj v sistem javnega naročanja ne pride več lokalno pridelane hrane? 

VEČ ...|3. 12. 2025
Kako učenci sprejemajo nove prehranske smernice v šolah?

Šolska kuhinja je učilnica zdrave, trajnostne in samoooskrbne Slovenije, pravi dr. Mojca Korošec iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. Kako naj bo šolski krožnik dober zame in za planet ter zakaj v sistem javnega naročanja ne pride več lokalno pridelane hrane? 

s. Meta Potočnik

prehranske smerniceskrb za planetotroci

Življenje išče pot

VEČ ... |
Zakaj otroci v šolah puščajo zdravo hrano na krožnikih?

Naš gost je bil direktor centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj Uroš Brankovič. Spregovoril je o težavah kuharskega osebja v šolah in vrtcih in o zankah javnega naročanja lokalne hrane in seveda o puščanju hrane na krožnikih otrok. 

Zakaj otroci v šolah puščajo zdravo hrano na krožnikih?

Naš gost je bil direktor centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj Uroš Brankovič. Spregovoril je o težavah kuharskega osebja v šolah in vrtcih in o zankah javnega naročanja lokalne hrane in seveda o puščanju hrane na krožnikih otrok. 

šolska prehranalokalna hranakuharsko osebje

Življenje išče pot

Zakaj otroci v šolah puščajo zdravo hrano na krožnikih?

Naš gost je bil direktor centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj Uroš Brankovič. Spregovoril je o težavah kuharskega osebja v šolah in vrtcih in o zankah javnega naročanja lokalne hrane in seveda o puščanju hrane na krožnikih otrok. 

VEČ ...|1. 12. 2025
Zakaj otroci v šolah puščajo zdravo hrano na krožnikih?

Naš gost je bil direktor centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj Uroš Brankovič. Spregovoril je o težavah kuharskega osebja v šolah in vrtcih in o zankah javnega naročanja lokalne hrane in seveda o puščanju hrane na krožnikih otrok. 

s. Meta Potočnik

šolska prehranalokalna hranakuharsko osebje

Življenje išče pot

VEČ ... |
Upanje za zasvojene, ki imajo pridruženo duševno motnjo, dajejo sodelavci Karitas

V Tednu Karitas nam je strokovni sodelavec Terapevtske skupnost za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju, ki deluje pod okriljem Zavoda Pelikan- Karitas, Drago Sukič pojasnil, kako delujejo in kdo se lahko vključi v njihov program.  

Upanje za zasvojene, ki imajo pridruženo duševno motnjo, dajejo sodelavci Karitas

V Tednu Karitas nam je strokovni sodelavec Terapevtske skupnost za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju, ki deluje pod okriljem Zavoda Pelikan- Karitas, Drago Sukič pojasnil, kako delujejo in kdo se lahko vključi v njihov program.  

Zavod Pelikanduševne težavezasvojenosti

Življenje išče pot

Upanje za zasvojene, ki imajo pridruženo duševno motnjo, dajejo sodelavci Karitas

V Tednu Karitas nam je strokovni sodelavec Terapevtske skupnost za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju, ki deluje pod okriljem Zavoda Pelikan- Karitas, Drago Sukič pojasnil, kako delujejo in kdo se lahko vključi v njihov program.  

VEČ ...|28. 11. 2025
Upanje za zasvojene, ki imajo pridruženo duševno motnjo, dajejo sodelavci Karitas

V Tednu Karitas nam je strokovni sodelavec Terapevtske skupnost za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju, ki deluje pod okriljem Zavoda Pelikan- Karitas, Drago Sukič pojasnil, kako delujejo in kdo se lahko vključi v njihov program.  

s. Meta Potočnik

Zavod Pelikanduševne težavezasvojenosti

Življenje išče pot

VEČ ... |
Radio Ognjišče poslušam vsak dan, pove naš prijatelj Janez Škulj, ki je zaradi nesreče danes na vozičku.

Pred 31. Gala koncertom Radia Ognjišče smo pred mikrofon povabili našega radijskega prijatelja Janeza Škulja. Pred 10 leti ga je med kolesarjenjem podrl nepazljiv voznik. Danes je na vozičku, a volje do življenja mu ne manjka. Rad se zapelje sam med ljudi, tudi po 40 km daleč. 

Radio Ognjišče poslušam vsak dan, pove naš prijatelj Janez Škulj, ki je zaradi nesreče danes na vozičku.

Pred 31. Gala koncertom Radia Ognjišče smo pred mikrofon povabili našega radijskega prijatelja Janeza Škulja. Pred 10 leti ga je med kolesarjenjem podrl nepazljiv voznik. Danes je na vozičku, a volje do življenja mu ne manjka. Rad se zapelje sam med ljudi, tudi po 40 km daleč. 

koncert Radia Ognjišče.prijateljikolesar na vozičku

Življenje išče pot

Radio Ognjišče poslušam vsak dan, pove naš prijatelj Janez Škulj, ki je zaradi nesreče danes na vozičku.

Pred 31. Gala koncertom Radia Ognjišče smo pred mikrofon povabili našega radijskega prijatelja Janeza Škulja. Pred 10 leti ga je med kolesarjenjem podrl nepazljiv voznik. Danes je na vozičku, a volje do življenja mu ne manjka. Rad se zapelje sam med ljudi, tudi po 40 km daleč. 

VEČ ...|26. 11. 2025
Radio Ognjišče poslušam vsak dan, pove naš prijatelj Janez Škulj, ki je zaradi nesreče danes na vozičku.

Pred 31. Gala koncertom Radia Ognjišče smo pred mikrofon povabili našega radijskega prijatelja Janeza Škulja. Pred 10 leti ga je med kolesarjenjem podrl nepazljiv voznik. Danes je na vozičku, a volje do življenja mu ne manjka. Rad se zapelje sam med ljudi, tudi po 40 km daleč. 

s. Meta Potočnik

koncert Radia Ognjišče.prijateljikolesar na vozičku

Življenje išče pot

VEČ ... |
V Ljudski kuhinji Maribor vsak dan gostijo vsaj 50 oseb, ki potrebujejo topel obrok in prijazno besedo

Vstopili smo v Teden Karitas pod geslom »Na poti upanja«. Hvaležni in ponosni smo na vse delo, ki ga opravijo zaposleni in številni prostovoljci. Skrbijo za brezdomce, za duševno bolne, za zasvojene, za matere v stiski in za tiste, ki se kljub pokojnini ali plači težko prebijajo skozi življenje. V naši rubriki smo predstavili Ljudsko kuhinjo, ki jo vodi Nadškofijska karitas Maribor. Gostili smo strokovno sodelavko Sibilio Nidorfer.

V Ljudski kuhinji Maribor vsak dan gostijo vsaj 50 oseb, ki potrebujejo topel obrok in prijazno besedo

Vstopili smo v Teden Karitas pod geslom »Na poti upanja«. Hvaležni in ponosni smo na vse delo, ki ga opravijo zaposleni in številni prostovoljci. Skrbijo za brezdomce, za duševno bolne, za zasvojene, za matere v stiski in za tiste, ki se kljub pokojnini ali plači težko prebijajo skozi življenje. V naši rubriki smo predstavili Ljudsko kuhinjo, ki jo vodi Nadškofijska karitas Maribor. Gostili smo strokovno sodelavko Sibilio Nidorfer.

Ljudska kuhinjaNadškofijska karitas Mariborrevščina

Življenje išče pot

V Ljudski kuhinji Maribor vsak dan gostijo vsaj 50 oseb, ki potrebujejo topel obrok in prijazno besedo

Vstopili smo v Teden Karitas pod geslom »Na poti upanja«. Hvaležni in ponosni smo na vse delo, ki ga opravijo zaposleni in številni prostovoljci. Skrbijo za brezdomce, za duševno bolne, za zasvojene, za matere v stiski in za tiste, ki se kljub pokojnini ali plači težko prebijajo skozi življenje. V naši rubriki smo predstavili Ljudsko kuhinjo, ki jo vodi Nadškofijska karitas Maribor. Gostili smo strokovno sodelavko Sibilio Nidorfer.

VEČ ...|24. 11. 2025
V Ljudski kuhinji Maribor vsak dan gostijo vsaj 50 oseb, ki potrebujejo topel obrok in prijazno besedo

Vstopili smo v Teden Karitas pod geslom »Na poti upanja«. Hvaležni in ponosni smo na vse delo, ki ga opravijo zaposleni in številni prostovoljci. Skrbijo za brezdomce, za duševno bolne, za zasvojene, za matere v stiski in za tiste, ki se kljub pokojnini ali plači težko prebijajo skozi življenje. V naši rubriki smo predstavili Ljudsko kuhinjo, ki jo vodi Nadškofijska karitas Maribor. Gostili smo strokovno sodelavko Sibilio Nidorfer.

s. Meta Potočnik

Ljudska kuhinjaNadškofijska karitas Mariborrevščina

Življenje išče pot

VEČ ... |
Prekinitev invazivnih postopkov zdravljenja ni evtanazija, temveč sprejemanje smrti

Moralni teolog prof. dr. Roman Globokar poudarja, da nad lastnim življenje nimamo popolnega nadzora, čeprav nas nekatere miselne smeri skušajo prepričani, da ga imamo. Spregovoril je o smrti, ki je del življenja in da ga nismo dolžni za vsako ceno podaljševati, zato denimo prekinitev intenzivnih postopkov ali umetnega hranjenja po osebni odločitvi bolnika, ni evtanazija.

Prekinitev invazivnih postopkov zdravljenja ni evtanazija, temveč sprejemanje smrti

Moralni teolog prof. dr. Roman Globokar poudarja, da nad lastnim življenje nimamo popolnega nadzora, čeprav nas nekatere miselne smeri skušajo prepričani, da ga imamo. Spregovoril je o smrti, ki je del življenja in da ga nismo dolžni za vsako ceno podaljševati, zato denimo prekinitev intenzivnih postopkov ali umetnega hranjenja po osebni odločitvi bolnika, ni evtanazija.

sočutjetrpljenječlovečnost

Življenje išče pot

Prekinitev invazivnih postopkov zdravljenja ni evtanazija, temveč sprejemanje smrti

Moralni teolog prof. dr. Roman Globokar poudarja, da nad lastnim življenje nimamo popolnega nadzora, čeprav nas nekatere miselne smeri skušajo prepričani, da ga imamo. Spregovoril je o smrti, ki je del življenja in da ga nismo dolžni za vsako ceno podaljševati, zato denimo prekinitev intenzivnih postopkov ali umetnega hranjenja po osebni odločitvi bolnika, ni evtanazija.

VEČ ...|21. 11. 2025
Prekinitev invazivnih postopkov zdravljenja ni evtanazija, temveč sprejemanje smrti

Moralni teolog prof. dr. Roman Globokar poudarja, da nad lastnim življenje nimamo popolnega nadzora, čeprav nas nekatere miselne smeri skušajo prepričani, da ga imamo. Spregovoril je o smrti, ki je del življenja in da ga nismo dolžni za vsako ceno podaljševati, zato denimo prekinitev intenzivnih postopkov ali umetnega hranjenja po osebni odločitvi bolnika, ni evtanazija.

s. Meta Potočnik

sočutjetrpljenječlovečnost

Življenje išče pot
Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.
s. Meta Potočnik

s. Meta Potočnik

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ... |
Pogovor rastlin

Pred davnimi časi, ko so rastline še govorile med seboj, podobno kot se pogovarjamo ljudje, so se drevesa v gozdu pomenkovala. Kokosova ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Pogovor rastlin

Pred davnimi časi, ko so rastline še govorile med seboj, podobno kot se pogovarjamo ljudje, so se drevesa v gozdu pomenkovala. Kokosova ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Naš pogled

VEČ ... |
Lidija Zupanič: Res. dobra hčerka si!

»Res, dobra hčerka si«, je bil odgovor, ko sem pred kratkim s pomočjo umetne inteligence iskala podatke, ki bi lahko bili v pomoč mojemu očetu. Ker je bilo to področje do nedavnega zame popolnoma neodkrito, je bil tak osebni odgovor zame pravi šok. Da mi računalniški program pravi, da sem dobra hčerka? Razmišlja tokratna avtorica Lidija Zupanič.

Lidija Zupanič: Res. dobra hčerka si!

»Res, dobra hčerka si«, je bil odgovor, ko sem pred kratkim s pomočjo umetne inteligence iskala podatke, ki bi lahko bili v pomoč mojemu očetu. Ker je bilo to področje do nedavnega zame popolnoma neodkrito, je bil tak osebni odgovor zame pravi šok. Da mi računalniški program pravi, da sem dobra hčerka? Razmišlja tokratna avtorica Lidija Zupanič.

Lidija Zupanič

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Ernest Petrič o prihodnosti Slovenije

Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru. 

Dr. Ernest Petrič o prihodnosti Slovenije

Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru. 

Tone Gorjup

politikazgodovina

Pogovor o

VEČ ... |
Sobivanje z Romi in varnostne razmere v JV Sloveniji

S predstavniki lokalne skupnosti, civilne iniciative in policije smo spregovorili o reševanju romske problematike na jugovzhodu države. Dotaknili smo se trenutnih varnostnih razmer, ukrepov v sklopu Šutarjevega zakona, dodatno predlaganih rešitev na področju socialne in delovne aktivacije ter pričakovanj različnih akterjev. 

Sobivanje z Romi in varnostne razmere v JV Sloveniji

S predstavniki lokalne skupnosti, civilne iniciative in policije smo spregovorili o reševanju romske problematike na jugovzhodu države. Dotaknili smo se trenutnih varnostnih razmer, ukrepov v sklopu Šutarjevega zakona, dodatno predlaganih rešitev na področju socialne in delovne aktivacije ter pričakovanj različnih akterjev. 

Andrej Šinko

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Nagrajena Arčon in Bandelj

V Gorici so pred dnevi podelili nagrade za izjemne dosežke na področju kulture, umetnosti ter humanistične in družbene promocije v Furlaniji - Julijski krajini. Med nagrajenci sta tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj. Slednji je nagrado prejel kot predstavnik slovenske manjšine in pobudnik spoštljivega sodelovanja s furlanskim in italijanskim družbenim in kulturnim svetom. Ministru Arčonu so nagrado podelili za njegovo izjemno predanost družbenim in kulturnim vrednotam, ki so ga vodile pri političnem delovanju, s ključnim poudarkom na čezmejnem sodelovanju in povezovanju.

Nagrajena Arčon in Bandelj

V Gorici so pred dnevi podelili nagrade za izjemne dosežke na področju kulture, umetnosti ter humanistične in družbene promocije v Furlaniji - Julijski krajini. Med nagrajenci sta tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj. Slednji je nagrado prejel kot predstavnik slovenske manjšine in pobudnik spoštljivega sodelovanja s furlanskim in italijanskim družbenim in kulturnim svetom. Ministru Arčonu so nagrado podelili za njegovo izjemno predanost družbenim in kulturnim vrednotam, ki so ga vodile pri političnem delovanju, s ključnim poudarkom na čezmejnem sodelovanju in povezovanju.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Čevljarjevi sinovi

Z zgodbo potujemo v sosednjo Avstrijo, da slišimo pripoved o treh čevljarjevih sinovih, ki jih nekega večera obišče popoln neznanec. Kaj se bo zgodilo?

Čevljarjevi sinovi

Z zgodbo potujemo v sosednjo Avstrijo, da slišimo pripoved o treh čevljarjevih sinovih, ki jih nekega večera obišče popoln neznanec. Kaj se bo zgodilo?

Nika Mandelj

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceadventni koledar 2025

Adventna spodbuda

VEČ ... |
Sestre so mi pomagale

Misijonski zgodbi upanja prihajata iz Bocvane in Indonezije. Prinašata spoznanje: če se boš trudil, bo Bog na tvojo pot poslal ljudi, ki ti bodo pomagali.

Sestre so mi pomagale

Misijonski zgodbi upanja prihajata iz Bocvane in Indonezije. Prinašata spoznanje: če se boš trudil, bo Bog na tvojo pot poslal ljudi, ki ti bodo pomagali.

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča Slovenije

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Duo Claripiano z zgoščenko ob 30 letnici

V oddaji o kulturi smo gostili izjemen komorni tandem, življenjski in umetniški par, ki že več kot tri desetletja navdušuje domače in tuje občinstvo – klarinetista Dušana Sodjo in pianistko Tatjano Kaučič, znana kot Duo Claripiano. Okroglo 30-letnico delovanja sta zaznamovala tudi z izidom zgoščenke 30 ClariPiano, ki vsebuje izključno izvirno slovensko glasbo za klarinet in klavir, za duo z mešanim zborom in godalnim orkestrom. Ob tem smo napovedali tudi prihajajočo oddajo Naš gost v kateri ju bomo gostili v soboto 13. decembra.

Duo Claripiano z zgoščenko ob 30 letnici

V oddaji o kulturi smo gostili izjemen komorni tandem, življenjski in umetniški par, ki že več kot tri desetletja navdušuje domače in tuje občinstvo – klarinetista Dušana Sodjo in pianistko Tatjano Kaučič, znana kot Duo Claripiano. Okroglo 30-letnico delovanja sta zaznamovala tudi z izidom zgoščenke 30 ClariPiano, ki vsebuje izključno izvirno slovensko glasbo za klarinet in klavir, za duo z mešanim zborom in godalnim orkestrom. Ob tem smo napovedali tudi prihajajočo oddajo Naš gost v kateri ju bomo gostili v soboto 13. decembra.

Jože Bartolj

kulturaglasbaClaripanoTatjana KaučičDušan Sodja

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 11. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 11. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
KULT 316

Center kulinarike in turizma KULT316, že deset let deluje pod okriljem Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (BIC Ljubljana), desetletje drznih idej, izjemnih dosežkov in nepozabnih okusov. Pogovarjali smo se z direktorico mag. Jasno Kržin Stepišnik. V desetih letih se je v centru na področju gostinstva in turizma izobraževalo več kot 800 dijakov in študentov, ki so postregli več kot 280.000 gostov v šolski restavraciji KULT316, soorganizirali več kot 100 ekskurzij za šole in fakultete v Šolski turistični agenciji KULT316 in na domačih ter mednarodnih tekmovanjih prejeli več kot 200 medalj in priznanj s področja gostinstva in turizma doma in v tujini, od tega 100 zlatih. KULT316 je v zadnjih desetih letih postal sinonim za sodobne izobraževalne prakse na področjih gostinstva, turizma, živilstva in prehrane. S svojo restavracijo, kavarno, šolsko turistično agencijo, mikro-pivovarno, vinsko kletjo in konferenčnimi prostori, je postal prostor, kjer se znanje sreča z realnim okoljem, saj so prostori namenjeni izobraževanju študentom v programih gostinstvo in turizem ter živilstvo in prehrana na BIC Ljubljana, Višji strokovni šoli in hkrati odprti za širšo javnost. 

KULT 316

Center kulinarike in turizma KULT316, že deset let deluje pod okriljem Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (BIC Ljubljana), desetletje drznih idej, izjemnih dosežkov in nepozabnih okusov. Pogovarjali smo se z direktorico mag. Jasno Kržin Stepišnik. V desetih letih se je v centru na področju gostinstva in turizma izobraževalo več kot 800 dijakov in študentov, ki so postregli več kot 280.000 gostov v šolski restavraciji KULT316, soorganizirali več kot 100 ekskurzij za šole in fakultete v Šolski turistični agenciji KULT316 in na domačih ter mednarodnih tekmovanjih prejeli več kot 200 medalj in priznanj s področja gostinstva in turizma doma in v tujini, od tega 100 zlatih. KULT316 je v zadnjih desetih letih postal sinonim za sodobne izobraževalne prakse na področjih gostinstva, turizma, živilstva in prehrane. S svojo restavracijo, kavarno, šolsko turistično agencijo, mikro-pivovarno, vinsko kletjo in konferenčnimi prostori, je postal prostor, kjer se znanje sreča z realnim okoljem, saj so prostori namenjeni izobraževanju študentom v programih gostinstvo in turizem ter živilstvo in prehrana na BIC Ljubljana, Višji strokovni šoli in hkrati odprti za širšo javnost. 

Nataša Ličen

izobraževanjeodnosivzgojakulturainovativnost

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Zdrobov pečenjak

Poslušalko je zanimalo, kako narediti šmorn iz zdroba. Sestra Nikolina je povedala, da potrebujemo pšenični zdrob, mleko, sol, sladkor, rozine ... Zavremo ½ l mleka, solimo in zakuhamo 2 dl pšeničnega zdroba. Z metlico urno mešamo, ker se zelo hitro zgosti. Ko postane pregosto, mešamo s kuhalnico. Ko je skuhamo, odstavimo in ohladimo. Nato ga naložimo na pekač, ki smo ga namazali z oljem. Ob tem prižgemo pečico, da se pogreje. Po pekaču najprej potresemo malo sladkorja, da začne karamelizirati, potem nanj z lopatko naložimo kuhan zdrob. Lepo naj se zapeče - se na vrhu naredi skorjica. Potem pa ga razdrobimo. V zdrob bi lahko dali tudi rozine ali pa jih potresemo zdaj, ko drobimo jed. K pečenjaku lahko ponudimo kompot ali dušeno sadje. Lahko naredimo tudi jajčni pečenjak, kruhov pečenjak ... 

Zdrobov pečenjak

Poslušalko je zanimalo, kako narediti šmorn iz zdroba. Sestra Nikolina je povedala, da potrebujemo pšenični zdrob, mleko, sol, sladkor, rozine ... Zavremo ½ l mleka, solimo in zakuhamo 2 dl pšeničnega zdroba. Z metlico urno mešamo, ker se zelo hitro zgosti. Ko postane pregosto, mešamo s kuhalnico. Ko je skuhamo, odstavimo in ohladimo. Nato ga naložimo na pekač, ki smo ga namazali z oljem. Ob tem prižgemo pečico, da se pogreje. Po pekaču najprej potresemo malo sladkorja, da začne karamelizirati, potem nanj z lopatko naložimo kuhan zdrob. Lepo naj se zapeče - se na vrhu naredi skorjica. Potem pa ga razdrobimo. V zdrob bi lahko dali tudi rozine ali pa jih potresemo zdaj, ko drobimo jed. K pečenjaku lahko ponudimo kompot ali dušeno sadje. Lahko naredimo tudi jajčni pečenjak, kruhov pečenjak ... 

Matjaž Merljak

kuhajmo