Is podcast Težave pri vadbi čuječnosti Is podcast
Težave pri vadbi čuječnosti

Zadnjo rubriko letošnjega leta smo sklenili s temo o čuječnosti. Vadba te notranje drže nam lahko pomaga premagovati težave in živeti v večji sproščenosti in notranjem miru. Prisluhnite psihologinji Anji Čorič. 

s. Meta Potočnik

osamljenost zaznavanje čustev notranji mir svetovanje

30. 12. 2022
Težave pri vadbi čuječnosti

Zadnjo rubriko letošnjega leta smo sklenili s temo o čuječnosti. Vadba te notranje drže nam lahko pomaga premagovati težave in živeti v večji sproščenosti in notranjem miru. Prisluhnite psihologinji Anji Čorič. 

s. Meta Potočnik

VEČ ...|30. 12. 2022
Težave pri vadbi čuječnosti

Zadnjo rubriko letošnjega leta smo sklenili s temo o čuječnosti. Vadba te notranje drže nam lahko pomaga premagovati težave in živeti v večji sproščenosti in notranjem miru. Prisluhnite psihologinji Anji Čorič. 

s. Meta Potočnik

osamljenostzaznavanje čustevnotranji mirsvetovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|24. 5. 2024
Mnogi uživalci konoplje imajo pridružene duševne motnje

Naš gost je bil specializant geštalt terapije doktor Uroš Perko, ki nudi pomoč ljudem v stiski po socialno andragoški metodi in individualno terapijo. Več let je delal v skupnosti Srečanje. Tokrat je spregovoril o tem, zakaj imajo uživalci konoplje oz. marihuane večkrat t.i. dvojno diagnozo, kar pomeni, da imajo poleg odvisnosti še eno od duševnih motenj in se zato ne morejo zdraviti v običajnih komunah. 

Mnogi uživalci konoplje imajo pridružene duševne motnje

Naš gost je bil specializant geštalt terapije doktor Uroš Perko, ki nudi pomoč ljudem v stiski po socialno andragoški metodi in individualno terapijo. Več let je delal v skupnosti Srečanje. Tokrat je spregovoril o tem, zakaj imajo uživalci konoplje oz. marihuane večkrat t.i. dvojno diagnozo, kar pomeni, da imajo poleg odvisnosti še eno od duševnih motenj in se zato ne morejo zdraviti v običajnih komunah. 

konoplja duševne motnje dvojne diagnoze

Življenje išče pot

Mnogi uživalci konoplje imajo pridružene duševne motnje

Naš gost je bil specializant geštalt terapije doktor Uroš Perko, ki nudi pomoč ljudem v stiski po socialno andragoški metodi in individualno terapijo. Več let je delal v skupnosti Srečanje. Tokrat je spregovoril o tem, zakaj imajo uživalci konoplje oz. marihuane večkrat t.i. dvojno diagnozo, kar pomeni, da imajo poleg odvisnosti še eno od duševnih motenj in se zato ne morejo zdraviti v običajnih komunah. 

VEČ ...|24. 5. 2024
Mnogi uživalci konoplje imajo pridružene duševne motnje

Naš gost je bil specializant geštalt terapije doktor Uroš Perko, ki nudi pomoč ljudem v stiski po socialno andragoški metodi in individualno terapijo. Več let je delal v skupnosti Srečanje. Tokrat je spregovoril o tem, zakaj imajo uživalci konoplje oz. marihuane večkrat t.i. dvojno diagnozo, kar pomeni, da imajo poleg odvisnosti še eno od duševnih motenj in se zato ne morejo zdraviti v običajnih komunah. 

s. Meta Potočnik

konoplja duševne motnje dvojne diagnoze

Življenje išče pot

VEČ ...|22. 5. 2024
Povejte svojim otrokom resnico o marihuani

Mnogi so danes mnenja, da ni težava, če mladi kadijo travo oz. marihuano. A nekatere raziskave kažejo, da uživanje te učinkovine lahko pušča hude posledice. Med njimi so razne vrste psihoz, nagnjenost k nasilju in samomorilnosti. O tem je spregovoril specializant geštalt terapije doktor Uroš Perko, ki je zaposlen v zavodu Mitikas, kjer nudi pomoč ljudem v stiski po socialno andragoški metodi. Perko večkrat navaja knjigo Alexa Berensona z naslovom: Povejte svojim otrokom: resnica o marihuani, duševnih boleznih in nasilju. 

Povejte svojim otrokom resnico o marihuani

Mnogi so danes mnenja, da ni težava, če mladi kadijo travo oz. marihuano. A nekatere raziskave kažejo, da uživanje te učinkovine lahko pušča hude posledice. Med njimi so razne vrste psihoz, nagnjenost k nasilju in samomorilnosti. O tem je spregovoril specializant geštalt terapije doktor Uroš Perko, ki je zaposlen v zavodu Mitikas, kjer nudi pomoč ljudem v stiski po socialno andragoški metodi. Perko večkrat navaja knjigo Alexa Berensona z naslovom: Povejte svojim otrokom: resnica o marihuani, duševnih boleznih in nasilju. 

Alex Berenson konoplja odvisnost

Življenje išče pot

Povejte svojim otrokom resnico o marihuani

Mnogi so danes mnenja, da ni težava, če mladi kadijo travo oz. marihuano. A nekatere raziskave kažejo, da uživanje te učinkovine lahko pušča hude posledice. Med njimi so razne vrste psihoz, nagnjenost k nasilju in samomorilnosti. O tem je spregovoril specializant geštalt terapije doktor Uroš Perko, ki je zaposlen v zavodu Mitikas, kjer nudi pomoč ljudem v stiski po socialno andragoški metodi. Perko večkrat navaja knjigo Alexa Berensona z naslovom: Povejte svojim otrokom: resnica o marihuani, duševnih boleznih in nasilju. 

VEČ ...|22. 5. 2024
Povejte svojim otrokom resnico o marihuani

Mnogi so danes mnenja, da ni težava, če mladi kadijo travo oz. marihuano. A nekatere raziskave kažejo, da uživanje te učinkovine lahko pušča hude posledice. Med njimi so razne vrste psihoz, nagnjenost k nasilju in samomorilnosti. O tem je spregovoril specializant geštalt terapije doktor Uroš Perko, ki je zaposlen v zavodu Mitikas, kjer nudi pomoč ljudem v stiski po socialno andragoški metodi. Perko večkrat navaja knjigo Alexa Berensona z naslovom: Povejte svojim otrokom: resnica o marihuani, duševnih boleznih in nasilju. 

s. Meta Potočnik

Alex Berenson konoplja odvisnost

Življenje išče pot

VEČ ...|20. 5. 2024
Vedno več primerov psihoz po kajenju marihuane

Eno od referendumskih vprašanj se nanaša na uporabo konoplje za omejeno osebno rabo. Nevladne organizacije s področja javnega zdravja in drugi strokovnjaki opozarjajo, da je takšne odločitve treba sprejemati premišljeno, ne pa površno.  Slišali smo Braneta Miličevića, ki že trinajsto leto dela v skupnosti Srečanje, kjer se zdravijo zasvojeni. Povedal nam je več o tem, kako uporaba konoplje lahko poškoduje možgane in zakaj opažajo več primerov psihoz pri uporabnikih. 

Vedno več primerov psihoz po kajenju marihuane

Eno od referendumskih vprašanj se nanaša na uporabo konoplje za omejeno osebno rabo. Nevladne organizacije s področja javnega zdravja in drugi strokovnjaki opozarjajo, da je takšne odločitve treba sprejemati premišljeno, ne pa površno.  Slišali smo Braneta Miličevića, ki že trinajsto leto dela v skupnosti Srečanje, kjer se zdravijo zasvojeni. Povedal nam je več o tem, kako uporaba konoplje lahko poškoduje možgane in zakaj opažajo več primerov psihoz pri uporabnikih. 

referendum konoplja psihoze

Življenje išče pot

Vedno več primerov psihoz po kajenju marihuane

Eno od referendumskih vprašanj se nanaša na uporabo konoplje za omejeno osebno rabo. Nevladne organizacije s področja javnega zdravja in drugi strokovnjaki opozarjajo, da je takšne odločitve treba sprejemati premišljeno, ne pa površno.  Slišali smo Braneta Miličevića, ki že trinajsto leto dela v skupnosti Srečanje, kjer se zdravijo zasvojeni. Povedal nam je več o tem, kako uporaba konoplje lahko poškoduje možgane in zakaj opažajo več primerov psihoz pri uporabnikih. 

VEČ ...|20. 5. 2024
Vedno več primerov psihoz po kajenju marihuane

Eno od referendumskih vprašanj se nanaša na uporabo konoplje za omejeno osebno rabo. Nevladne organizacije s področja javnega zdravja in drugi strokovnjaki opozarjajo, da je takšne odločitve treba sprejemati premišljeno, ne pa površno.  Slišali smo Braneta Miličevića, ki že trinajsto leto dela v skupnosti Srečanje, kjer se zdravijo zasvojeni. Povedal nam je več o tem, kako uporaba konoplje lahko poškoduje možgane in zakaj opažajo več primerov psihoz pri uporabnikih. 

s. Meta Potočnik

referendum konoplja psihoze

Življenje išče pot

VEČ ...|17. 5. 2024
Misijon Rakovnik 2024 in Ženski večer za dušo in telo

Na Rakovniku v Ljubljani so vstopili v osrednje misijonsko dogajanje. V ozadju je velika ekipa sodelavcev in sodelavk, ki pripravljajo posamezne dogodke in postorijo veliko nevidnega dela. Ena od njih, Nives Felič, je sodelovala v skupini za pripravo ženskega večera z naslovom Edinstvena. Zanimalo nas je, kaj vse so doživele. 

Misijon Rakovnik 2024 in Ženski večer za dušo in telo

Na Rakovniku v Ljubljani so vstopili v osrednje misijonsko dogajanje. V ozadju je velika ekipa sodelavcev in sodelavk, ki pripravljajo posamezne dogodke in postorijo veliko nevidnega dela. Ena od njih, Nives Felič, je sodelovala v skupini za pripravo ženskega večera z naslovom Edinstvena. Zanimalo nas je, kaj vse so doživele. 

Misijon Rakovnik 2024 ženski večer sodelovanje laikov

Življenje išče pot

Misijon Rakovnik 2024 in Ženski večer za dušo in telo

Na Rakovniku v Ljubljani so vstopili v osrednje misijonsko dogajanje. V ozadju je velika ekipa sodelavcev in sodelavk, ki pripravljajo posamezne dogodke in postorijo veliko nevidnega dela. Ena od njih, Nives Felič, je sodelovala v skupini za pripravo ženskega večera z naslovom Edinstvena. Zanimalo nas je, kaj vse so doživele. 

VEČ ...|17. 5. 2024
Misijon Rakovnik 2024 in Ženski večer za dušo in telo

Na Rakovniku v Ljubljani so vstopili v osrednje misijonsko dogajanje. V ozadju je velika ekipa sodelavcev in sodelavk, ki pripravljajo posamezne dogodke in postorijo veliko nevidnega dela. Ena od njih, Nives Felič, je sodelovala v skupini za pripravo ženskega večera z naslovom Edinstvena. Zanimalo nas je, kaj vse so doživele. 

s. Meta Potočnik

Misijon Rakovnik 2024 ženski večer sodelovanje laikov

Življenje išče pot

VEČ ...|15. 5. 2024
Zakon o dolgotrajni oskrbi nujno potreben, a v praksi (še) ne deluje

V Državnem svetu je minuli teden potekal posvet o zakonu o dolgotrajni oskrbi. Ta je vse bolj potrebna, saj se število starejših hitro veča, premalo pa je otrok in posledično ljudi, ki bi zanje ustrezno poskrbeli. Zakon od lanskega avgusta sicer imamo, in z njim pravice, nimamo pa storitev, ki jih je država po zakonu dolžna omogočiti. Tokrat smo  prisluhnili besedam predsednika Državnega sveta Marku Lotriču in predsednici Socialne zbornice Slovenije Bredi Božnik.

Zakon o dolgotrajni oskrbi nujno potreben, a v praksi (še) ne deluje

V Državnem svetu je minuli teden potekal posvet o zakonu o dolgotrajni oskrbi. Ta je vse bolj potrebna, saj se število starejših hitro veča, premalo pa je otrok in posledično ljudi, ki bi zanje ustrezno poskrbeli. Zakon od lanskega avgusta sicer imamo, in z njim pravice, nimamo pa storitev, ki jih je država po zakonu dolžna omogočiti. Tokrat smo  prisluhnili besedam predsednika Državnega sveta Marku Lotriču in predsednici Socialne zbornice Slovenije Bredi Božnik.

zakon o dolgotrajni oskrbi pravice in storitve financiranje

Življenje išče pot

Zakon o dolgotrajni oskrbi nujno potreben, a v praksi (še) ne deluje

V Državnem svetu je minuli teden potekal posvet o zakonu o dolgotrajni oskrbi. Ta je vse bolj potrebna, saj se število starejših hitro veča, premalo pa je otrok in posledično ljudi, ki bi zanje ustrezno poskrbeli. Zakon od lanskega avgusta sicer imamo, in z njim pravice, nimamo pa storitev, ki jih je država po zakonu dolžna omogočiti. Tokrat smo  prisluhnili besedam predsednika Državnega sveta Marku Lotriču in predsednici Socialne zbornice Slovenije Bredi Božnik.

VEČ ...|15. 5. 2024
Zakon o dolgotrajni oskrbi nujno potreben, a v praksi (še) ne deluje

V Državnem svetu je minuli teden potekal posvet o zakonu o dolgotrajni oskrbi. Ta je vse bolj potrebna, saj se število starejših hitro veča, premalo pa je otrok in posledično ljudi, ki bi zanje ustrezno poskrbeli. Zakon od lanskega avgusta sicer imamo, in z njim pravice, nimamo pa storitev, ki jih je država po zakonu dolžna omogočiti. Tokrat smo  prisluhnili besedam predsednika Državnega sveta Marku Lotriču in predsednici Socialne zbornice Slovenije Bredi Božnik.

s. Meta Potočnik

zakon o dolgotrajni oskrbi pravice in storitve financiranje

Življenje išče pot

VEČ ...|13. 5. 2024
Festival duševnega zdravja 2024 v Mariboru

Vedno več ljudi se zaveda pomena o vrednosti duševnega zdravja. To je pokazal tudi lanski prvi Festival duševnega zdravja v Ljubljani. Letos ga bodo ponovili v Mariboru 15. maja. Kaj je navdušilo obiskovalce in prepričalo organizatorje, da s Festivalom nadaljujejo, smo vprašali Mateja Vinka, predstojnika Centra za duševno zdravje pri NIJZ.

Festival duševnega zdravja 2024 v Mariboru

Vedno več ljudi se zaveda pomena o vrednosti duševnega zdravja. To je pokazal tudi lanski prvi Festival duševnega zdravja v Ljubljani. Letos ga bodo ponovili v Mariboru 15. maja. Kaj je navdušilo obiskovalce in prepričalo organizatorje, da s Festivalom nadaljujejo, smo vprašali Mateja Vinka, predstojnika Centra za duševno zdravje pri NIJZ.

festival duševnega zdravja zadovoljstvo uporabnikov maribor

Življenje išče pot

Festival duševnega zdravja 2024 v Mariboru

Vedno več ljudi se zaveda pomena o vrednosti duševnega zdravja. To je pokazal tudi lanski prvi Festival duševnega zdravja v Ljubljani. Letos ga bodo ponovili v Mariboru 15. maja. Kaj je navdušilo obiskovalce in prepričalo organizatorje, da s Festivalom nadaljujejo, smo vprašali Mateja Vinka, predstojnika Centra za duševno zdravje pri NIJZ.

VEČ ...|13. 5. 2024
Festival duševnega zdravja 2024 v Mariboru

Vedno več ljudi se zaveda pomena o vrednosti duševnega zdravja. To je pokazal tudi lanski prvi Festival duševnega zdravja v Ljubljani. Letos ga bodo ponovili v Mariboru 15. maja. Kaj je navdušilo obiskovalce in prepričalo organizatorje, da s Festivalom nadaljujejo, smo vprašali Mateja Vinka, predstojnika Centra za duševno zdravje pri NIJZ.

s. Meta Potočnik

festival duševnega zdravja zadovoljstvo uporabnikov maribor

Življenje išče pot

VEČ ...|10. 5. 2024
Kdaj je človek dovolj duševno zdrav?

15. maja bo v Mariboru potekal drugi Festival duševnega zdravja. Kdaj smo dovolj duševno zdravi in kaj lahko sami storimo za to, nam je  povedal predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ Matej Vinko. 

Kdaj je človek dovolj duševno zdrav?

15. maja bo v Mariboru potekal drugi Festival duševnega zdravja. Kdaj smo dovolj duševno zdravi in kaj lahko sami storimo za to, nam je  povedal predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ Matej Vinko. 

Festival duševnega zdravja gibanje in spanje odnosi

Življenje išče pot

Kdaj je človek dovolj duševno zdrav?

15. maja bo v Mariboru potekal drugi Festival duševnega zdravja. Kdaj smo dovolj duševno zdravi in kaj lahko sami storimo za to, nam je  povedal predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ Matej Vinko. 

VEČ ...|10. 5. 2024
Kdaj je človek dovolj duševno zdrav?

15. maja bo v Mariboru potekal drugi Festival duševnega zdravja. Kdaj smo dovolj duševno zdravi in kaj lahko sami storimo za to, nam je  povedal predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ Matej Vinko. 

s. Meta Potočnik

Festival duševnega zdravja gibanje in spanje odnosi

Življenje išče pot

VEČ ...|8. 5. 2024
Nimamo kam iti, pravijo mladi pri iskanju stanovanja

Po dveh letih političnih obljub o večji dostopnosti stanovanj za mlade, so le-ti siti obljub in vlado pozivajo, naj mlade in pogoje za samostojno življenje postavi kot prioriteto v državnem proračunu. Člani Mladinskega sveta Slovenije so podali svoje predloge. 

Nimamo kam iti, pravijo mladi pri iskanju stanovanja

Po dveh letih političnih obljub o večji dostopnosti stanovanj za mlade, so le-ti siti obljub in vlado pozivajo, naj mlade in pogoje za samostojno življenje postavi kot prioriteto v državnem proračunu. Člani Mladinskega sveta Slovenije so podali svoje predloge. 

mladinski svet Slovenije stanovanja mladi

Življenje išče pot

Nimamo kam iti, pravijo mladi pri iskanju stanovanja

Po dveh letih političnih obljub o večji dostopnosti stanovanj za mlade, so le-ti siti obljub in vlado pozivajo, naj mlade in pogoje za samostojno življenje postavi kot prioriteto v državnem proračunu. Člani Mladinskega sveta Slovenije so podali svoje predloge. 

VEČ ...|8. 5. 2024
Nimamo kam iti, pravijo mladi pri iskanju stanovanja

Po dveh letih političnih obljub o večji dostopnosti stanovanj za mlade, so le-ti siti obljub in vlado pozivajo, naj mlade in pogoje za samostojno življenje postavi kot prioriteto v državnem proračunu. Člani Mladinskega sveta Slovenije so podali svoje predloge. 

s. Meta Potočnik

mladinski svet Slovenije stanovanja mladi

Življenje išče pot

Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.

s. Meta Potočnik

s. Meta Potočnik

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|25. 5. 2024
Marija Kolar

Z nami je bila Marija Kolar, glasbena pedagoginja in dolgoletna organizatorica uglednega Festivala Radovljica. Spoznali ste lahko njeno izjemno delovanje na glasbenem, festivalskem in pedagoškem področju. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je na radovljiški glasbeni šoli med prvimi uvedla delo s predšolskimi otroki, poučevala, vodila zbore in tudi sama prepevala v Učiteljskem pevskem zboru. 

Marija Kolar

Z nami je bila Marija Kolar, glasbena pedagoginja in dolgoletna organizatorica uglednega Festivala Radovljica. Spoznali ste lahko njeno izjemno delovanje na glasbenem, festivalskem in pedagoškem področju. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je na radovljiški glasbeni šoli med prvimi uvedla delo s predšolskimi otroki, poučevala, vodila zbore in tudi sama prepevala v Učiteljskem pevskem zboru. 

Jure Sešek

spominživljenje

Globine

VEČ ...|14. 5. 2024
Glasba in duhovnost

Kdor poje, dvakrat moli, je zapisal sv. Avguštin. O tem, kako lahko glasba pomaga spoznavati Boga, kakšna glasba dviga duha, kaj je slavilna glasba, ki se je v zadnjih desetletjih razširila tudi v naše kraje, smo govorili tik pred festivalom sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Z nami so bili jezuit in pevec p. Damjan Ristić, akademska glasbenica, pianistka Maša Leskovar in ustvarjalec sodobne krščanske glasbe Matej Šoklič

Glasba in duhovnost

Kdor poje, dvakrat moli, je zapisal sv. Avguštin. O tem, kako lahko glasba pomaga spoznavati Boga, kakšna glasba dviga duha, kaj je slavilna glasba, ki se je v zadnjih desetletjih razširila tudi v naše kraje, smo govorili tik pred festivalom sodobne krščanske glasbe Ritem srca. Z nami so bili jezuit in pevec p. Damjan Ristić, akademska glasbenica, pianistka Maša Leskovar in ustvarjalec sodobne krščanske glasbe Matej Šoklič

Blaž Lesnik

duhovnostglasbaBogsodobna krščanska glasbaslavilna glasbaverska glasba

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Doživetja narave

VEČ ...|24. 5. 2024
Tragična zgodba dr. Albina Belarja

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

Tragična zgodba dr. Albina Belarja

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

Blaž Lesnik

naravazavarovana območjaTriglavski narodni parkTNPevropski dan parkovzgodovinanaravovarstvo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|19. 5. 2024
Vabilo na demo gorske mehanizacije in o problematiki škod po divjadi

Govedorejsko društvo Sevnica bo v soboto, na kmetiji Renko nad Šentjanžem, pripravilo prikaz delovanja specialne kmetijske mehanizacije za spravilo krme z gorskih območij. Kaj bo videti in zakaj je dobro se udeležiti tega prikaza sta v nedeljski kmetijski oddaji povedala Matej Renko in Martin Mavsar. V prvem delu oddaje pa ste slišali prispevek o škodah po divjadi.

Vabilo na demo gorske mehanizacije in o problematiki škod po divjadi

Govedorejsko društvo Sevnica bo v soboto, na kmetiji Renko nad Šentjanžem, pripravilo prikaz delovanja specialne kmetijske mehanizacije za spravilo krme z gorskih območij. Kaj bo videti in zakaj je dobro se udeležiti tega prikaza sta v nedeljski kmetijski oddaji povedala Matej Renko in Martin Mavsar. V prvem delu oddaje pa ste slišali prispevek o škodah po divjadi.

Robert Božič

kmetijstvodemogorske kmetije

Zgodbe za otroke

VEČ ...|25. 5. 2024
Obisk v domovini

Glavni junak naših šmarničnih zgodb misijonar Andrej Majcen se je po dolgih letih, ki jih je preživele v Aziji, vrnil na obisk domovine in se srečal z mamo in sestrama.

Obisk v domovini

Glavni junak naših šmarničnih zgodb misijonar Andrej Majcen se je po dolgih letih, ki jih je preživele v Aziji, vrnil na obisk domovine in se srečal z mamo in sestrama.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnicetvoj talent štejeandrej majcen

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|25. 5. 2024
Praznik Svete Trojice

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za sveto bogoslužje praznika Svete Trojice. Nadaljevali smo z duhovnim nagovorom, ki ga je pripravil nadškof Marjan Turnšek. Govoru so sledile prve večernice praznika Svete Trojice in molitev rožnega venca s prošnjo za mir na svetu, še posebej v Sveti deželi in Ukrajini. Ob sklepu pa smo še zapeli lavretanske litanije Matere Božje.

Praznik Svete Trojice

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede, ki so izbrani za sveto bogoslužje praznika Svete Trojice. Nadaljevali smo z duhovnim nagovorom, ki ga je pripravil nadškof Marjan Turnšek. Govoru so sledile prve večernice praznika Svete Trojice in molitev rožnega venca s prošnjo za mir na svetu, še posebej v Sveti deželi in Ukrajini. Ob sklepu pa smo še zapeli lavretanske litanije Matere Božje.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|25. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 25. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|25. 5. 2024
Marija Kolar

Z nami je bila Marija Kolar, glasbena pedagoginja in dolgoletna organizatorica uglednega Festivala Radovljica. Spoznali ste lahko njeno izjemno delovanje na glasbenem, festivalskem in pedagoškem področju. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je na radovljiški glasbeni šoli med prvimi uvedla delo s predšolskimi otroki, poučevala, vodila zbore in tudi sama prepevala v Učiteljskem pevskem zboru. 

Marija Kolar

Z nami je bila Marija Kolar, glasbena pedagoginja in dolgoletna organizatorica uglednega Festivala Radovljica. Spoznali ste lahko njeno izjemno delovanje na glasbenem, festivalskem in pedagoškem področju. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je na radovljiški glasbeni šoli med prvimi uvedla delo s predšolskimi otroki, poučevala, vodila zbore in tudi sama prepevala v Učiteljskem pevskem zboru. 

Jure Sešek

spominživljenje

Za življenje

VEČ ...|25. 5. 2024
Zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar

Oddaja Za življenje je povabila ne le k poslušanju, ampak tudi k sodelovanju z vprašanji in mnenji. Z nami je bila zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar.

Zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar

Oddaja Za življenje je povabila ne le k poslušanju, ampak tudi k sodelovanju z vprašanji in mnenji. Z nami je bila zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar.

Marjan Bunič

vzgojaduhovnost