Veliko ljudi je že slišalo za simpatičen izraz Tačke pomagačke. To so terapevtski psi, ki skupaj s svojimi vodniki na različne načine pomagajo sočloveku. Kužki lahko delajo največ dvakrat na teden po eno uro. Pred in po aktivnosti pa potrebujejo počitek in prosto dejavnost. Naša gostja je bila vodnica iz Društva Tačk pomagačk Dušanka Prelc Premate.
pasji pomočnik pri branju pes in delovna terapija pes in vodnik v paru
Veliko ljudi je že slišalo za simpatičen izraz Tačke pomagačke. To so terapevtski psi, ki skupaj s svojimi vodniki na različne načine pomagajo sočloveku. Kužki lahko delajo največ dvakrat na teden po eno uro. Pred in po aktivnosti pa potrebujejo počitek in prosto dejavnost. Naša gostja je bila vodnica iz Društva Tačk pomagačk Dušanka Prelc Premate.
Veliko ljudi je že slišalo za simpatičen izraz Tačke pomagačke. To so terapevtski psi, ki skupaj s svojimi vodniki na različne načine pomagajo sočloveku. Kužki lahko delajo največ dvakrat na teden po eno uro. Pred in po aktivnosti pa potrebujejo počitek in prosto dejavnost. Naša gostja je bila vodnica iz Društva Tačk pomagačk Dušanka Prelc Premate.
pasji pomočnik pri branjupes in delovna terapijapes in vodnik v paru
Življenje išče pot
Naše življenje je veliko bolj udobno kakor je bilo to pred desetletji, saj imamo manj ali skoraj nič težjega fizičnega dela. A zato je danes potrebno poskrbeti za ohranjanje mišične mase na drug način. Eden dobrih načinov je dvigovanje uteži., pravi osebni trener Jože Kovačič.
Življenje išče pot
Naše življenje je veliko bolj udobno kakor je bilo to pred desetletji, saj imamo manj ali skoraj nič težjega fizičnega dela. A zato je danes potrebno poskrbeti za ohranjanje mišične mase na drug način. Eden dobrih načinov je dvigovanje uteži., pravi osebni trener Jože Kovačič.
Življenje išče pot
Gibanje in vaje za moč so pomembna sredstva, ki nas po 40. letu ohranjajo čile, gibljive in bolj zdrave. Osebni trener Jure Kovačič je bil naš gost, ki je več povedal o oblikah vadbe za moč, ki dvigujejo mišično maso, ki jo začnemo izgubljati intenzivno po 50 letu življenja.
Življenje išče pot
Gibanje in vaje za moč so pomembna sredstva, ki nas po 40. letu ohranjajo čile, gibljive in bolj zdrave. Osebni trener Jure Kovačič je bil naš gost, ki je več povedal o oblikah vadbe za moč, ki dvigujejo mišično maso, ki jo začnemo izgubljati intenzivno po 50 letu življenja.
Življenje išče pot
V vseslovenski akciji zbiranja rabljenih očal v Hoferjevih trgovinah smo Slovenci zbrali kar 17.000 kosov očal. Kako je tekla ta že 13. akcija in kam pošljejo zbrane kose je povedal vodja za trajnost in zagotavljanje kakovosti izdelkov Bor Trček.
Življenje išče pot
V vseslovenski akciji zbiranja rabljenih očal v Hoferjevih trgovinah smo Slovenci zbrali kar 17.000 kosov očal. Kako je tekla ta že 13. akcija in kam pošljejo zbrane kose je povedal vodja za trajnost in zagotavljanje kakovosti izdelkov Bor Trček.
Življenje išče pot
Izvajalci osebe asistence so konec maja opozorili na finančne težave, saj naj bi jim država ne zagotavljala dovolj denarja za izvajanje te storitve. Andrej Pohar je odvetnik dveh društev, ki sta vložili tožbo proti državi. Pojasnil nam je razloge, ki so jih vodili v to odločitev.
Življenje išče pot
Izvajalci osebe asistence so konec maja opozorili na finančne težave, saj naj bi jim država ne zagotavljala dovolj denarja za izvajanje te storitve. Andrej Pohar je odvetnik dveh društev, ki sta vložili tožbo proti državi. Pojasnil nam je razloge, ki so jih vodili v to odločitev.
Življenje išče pot
Društva za osebno asistenco so tožila državo za pol milijona evrov zaradi pomanjkljivega financiranja. Katja Poropat opozarja na dolgotrajne težave, negotovost in vpliv na kakovost storitev ter enakopravnost uporabnikov.
Življenje išče pot
Društva za osebno asistenco so tožila državo za pol milijona evrov zaradi pomanjkljivega financiranja. Katja Poropat opozarja na dolgotrajne težave, negotovost in vpliv na kakovost storitev ter enakopravnost uporabnikov.
Življenje išče pot
Pravico do osebne asistence ima pri nas več kot 5000 oseb. Omogoča jim varnost doma, predvsem pa vključenost v družbo. Predsednica Društva distrofikov Slovenije Mateja Toman nam je pojasnila, kaj vse ta dejavnost obsega.
Življenje išče pot
Pravico do osebne asistence ima pri nas več kot 5000 oseb. Omogoča jim varnost doma, predvsem pa vključenost v družbo. Predsednica Društva distrofikov Slovenije Mateja Toman nam je pojasnila, kaj vse ta dejavnost obsega.
Življenje išče pot
Konec maja je na Brdu pri Kranju potekal forum z naslovom Bivanjska problematika mladih in starejših - Ključ do rešitev. Zbrani strokovnjaki so podali možne rešitve za stanovanjske izzive, s katerimi se soočata tako mlajša kot starejša generacija. V panelu z naslovom Dostojno bivanje v starosti - skupaj je lažje biti sam, je sodelovala tudi Alenka Ogrin iz Inštituta Antona Trstenjaka, kjer se posvečajo kakovostnemu staranju in medgeneracijskemu sodelovanju.
Življenje išče pot
Konec maja je na Brdu pri Kranju potekal forum z naslovom Bivanjska problematika mladih in starejših - Ključ do rešitev. Zbrani strokovnjaki so podali možne rešitve za stanovanjske izzive, s katerimi se soočata tako mlajša kot starejša generacija. V panelu z naslovom Dostojno bivanje v starosti - skupaj je lažje biti sam, je sodelovala tudi Alenka Ogrin iz Inštituta Antona Trstenjaka, kjer se posvečajo kakovostnemu staranju in medgeneracijskemu sodelovanju.
Življenje išče pot
25. maja so v Društvu Družina in življenje praznovali 25 letnico delovanja. Z njimi aktivno sodelujeta tudi Mirko in Darja Robba iz župnije Poljane nad Škofjo Loko, ki sta DIŽ spoznala prav s poslušanjem našega radia. Danes sta voditeljski par zakonskih skupin.
Življenje išče pot
25. maja so v Društvu Družina in življenje praznovali 25 letnico delovanja. Z njimi aktivno sodelujeta tudi Mirko in Darja Robba iz župnije Poljane nad Škofjo Loko, ki sta DIŽ spoznala prav s poslušanjem našega radia. Danes sta voditeljski par zakonskih skupin.
Naš gost
Irena Orešnik je kandidatka za Slovenko leta 2024 in ženska številnih talentov, ki jih uspešno združuje na svoji poklicni poti tako doma kot tudi v tujini. Je podpredsednica Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev FACE, zelo aktivna je v upravnem odboru Združenja kmečkih sirarjev Slovenije, katerega predsednica je bila v preteklosti. Sodeluje pri Zvezi društev rejcev drobnice ter je predsednica Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, katerega soustanoviteljica je.
Za življenje
Na vprašanje: Kaj je bistvo naših medsebojnih odnosov sta odgovarjala zakonca Perko.
Pogovor o
V »Pogovoru o« smo se tokrat spraševali »Kje je naša elita?« V razpravi o elitah v slovenski družbi, ki smo jo pripravili skupaj s civilno iniciativo Prebudimo Slovenijo, so svoje poglede predstavili trije ugledni gostje. Pravnik dr. Andrej Fink, publicistka Alenka Puhar in akademik dr. Jožef Muhovič. Spregovorili so o izgubljeni eliti pred 80. leti, eliti v komunizmu in eliti danes.
Moja zgodba
V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.
Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.
Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.
Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.
Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!
Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?
Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi.
Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča.
Naš pogled
Zadnjič sem šla mimo lokacije, kjer naj bi zgradili novi NUK – narodno in univerzitetno knjižnico. Med Križankami in Filozofsko fakulteto. Na tem mestu je po desetletjih parkirišča, zdaj prazen prostor. Parkirišča ni več, o gradnji – vsaj na prvi pogled – ni videti sledi. Spomnim se vznesenih nagovorov profesorjev ob vpisu na študij bibliotekarstva leta 1995, nekako v smislu, da bo leta 2000, v času našega dokončanja študija, novi NUK že stal in kjer bomo diplomanti morda celo dobili svojo zaposlitev. No, 30 let kasneje novega NUK-a še vedno ni, so se pa stvari začele dejansko premikati.
Moja zgodba
V letu spomina, ob 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, v oddaji Moja zgodba objavljamo nekatera pričevanja članov VOS OF (Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne fronte). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili v veliki večini Slovenci, predstavniki predvojnega političnega življenja, industrialci, premožni vplivni meščani, nekdanji oficirji kraljeve vojske, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki, skratka tisti, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.
Pred časom smo že objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu.
Ampak v VOS niso delovali samo moški. Tudi ženske so bile pomemben del kot sledilke, zbiralke informacij, agentke. V današnji oddaji smo slišali pričevanje ene od njih. To je Lidija Dermastia kasneje poročena Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, prav tako vosovec, ki je med drugim leta 1942 ustrelil policijskega komisarja Kazimirja Kukoviča. Njen brat je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja. Že leta 1943 ga je CK KPS zaradi krutosti v odnosu do nasprotnikov kaznoval z zadnjim opominom. Kazen je bila kasneje sicer odpravljena.
Pričevanje Lidije Kovič, ki ga boste slišali je bilo posneto 25. septembra 1978, vodil ga je dr. Miloš Kobal, prav tako Vosovec. Naj spomnim, da je zanimiv razkorak med tem, kaj se je spominjal sredi sedemdesetih in česa v oddaji Spomini na TV Slovenija leta 2018.
Vsa pričevanja so bila tudi prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji in ga lepo pozdravljam!
Zakaj je potrebno take stvari poznati, kako lahko vplivajo na naše vedenje o medvojnih in povojnih dogodkih?
Pričevanje je zelo zanimivo, ker pove zelo veliko o njeni osebnosti oz profilu vosovskih obveščevalcev in o veliki prepletenosti članov vosa in tistih, ki so šli na nasprotni stran. vsi so bili pred vojno sošolci in prijatelji v istih telovadnih društvih, potem pa so se tako spremenili, da potem tej Dermastjevi ni bilo prav nič mar, če so jih pobili oz kot se je izrazila pospravili. Pokaže tudi, da katoliška oz meščanska stran nista bili kos konspirativnemu delu in da jih je vos lahko brez problema zelo podrobno nadzoroval. Tu se kaže vpliv predvojnega tajnega dela partije in šolanja njenih kadrov v Moskvi.
Pričevanje Lidije Dermastia Kovič, ki je sicer zabeleženo na štirih kolutih v skupni dolžini več kot dve uri in pol, predvajamo po kosih in ga ob tem komentiramo s pomočjo dr. Damjana Hančiča.
Vstani in hodi
V tokratni oddaji Vstani in hodi sta bila naša gosta Katjuša Kovačič in Nikola Orešković, ki sta z nami delila znanje in izkušnje o pomenu gibanja. Pri svojem delu sta izrazito inkluzivno naravnana in posebnost, kot je npr. gibalna oviranost, zanju ni ovira - tako pod svoje okrilje, na vadbo sprejmeta tudi invalide.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pojdite in učite
Pogledali smo na Madagaskar. Slišali ste, kako je nekaj tedensko pot do slovenskih misijonarjev doživel tajnik Misijonskega središča Slovenije Janko Pirc.