Vedno več je župnij, ki so postale župnija v soupravi ali podružnica Nastala situacija kar kliče po ustvarjalnih spremembah tako pri župnikih kakor tudi faranih oz. laikih, saj bo potrebno več sodelovanja in osebne odgovornosti. Kako o tem razmišlja nekdanji vojaški vikar in dosedanji upravitelje župnije Polica g. Jože Plut?

Kakšni so najpogosteje razlogi za premestitev in zakaj nekateri župljani težko sprejmejo odhod župnika? Tudi danes je bil naš sogovornik nekdanji vojaški vikar, upravitelj župnije Polica g. Jože Plut, ki odhaja za župnika v Poljane nad Škofjo Loko.

Avgust je v Katoliški Cerkvi zaznamovan tudi s premestitvami duhovnikov oz. župnikov, kaplanov in duhovnih pomočnikov. Sprememb bo več kot 150. Do največ premestitev je prišlo v ljubljanski škofiji, sledi ji celjska. Naš sogovornik je bil nekdanji vojaški vikar, upravitelj župnije Polica pri Grosupljem g. Jože Plut, ki odhaja za župnika v Poljane nad Škofjo Loko.

V Slovenj Gradcu že od leta 2006 vodijo ambulanto za srčno popuščanje. Pomen te ambulante je, da omogoči bolnikom po odpustu iz bolnišnice redne kontrole, preglede in spremljanja na njihovi nadaljnji poti. Prvi pregled v ambulanti za srčno popuščanje po odpustu je predvidoma v 3 do 4 tednih po odpustu. S tem poskušajo zmanjšati ponovne hospitalizacije, je pojasnila specialistka za kardiologijo in vaskularno medicino v bolnišnici Slovenj Gradec Cirila Slemenik Pušnik.

Srčno popuščanje ne vpliva le na kakovost življenja, ampak lahko vodi do hudih zapletov, celo do odpovedi srca. Čeprav se je preživetje bolnikov s srčnim popuščanjem v zadnjih letih bistveno izboljšalo, ostaja smrtnost še vedno zelo visoka. Srčno popuščanje ni ozdravljivo, vendar lahko napredovanje bolezni upočasnimo z zgodnjo diagnozo, uvedbo najboljše možne terapije in spremembo načina življenja. Zdravnica Alenka Simonič iz Zasebne ambulante splošne medicine Ormož je pojasnila začetke te bolezni.

Poletni čas je čas počitnic. Priložnost, ko se tempo življenja vsaj malo ustavi in imamo več časa za svoje bližnje, za uživanje v naravi, za branje knjig, ki se nam nabirajo na polici. Kako naj kristjani ta čas preživimo, predvsem, ko smo v naravi, da nas bo ta čas povezal z Bogom? O tem bova danes govorila s p. Ivanom Platovnjakom, profesorjem duhovne teologije na Teološki fakulteti in vodjem programa Duhovno izpopolnjevanje.

Evangelist Marko poroča, kako je Jezus učence, ki so se veseli vrnili s svojega misijonskega poslanstva, poslal počivat: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte! Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj.« Kako naj to razumemo danes, ko se zdi, da imamo tako zelo malo časa, sprašujem mojega današnjega gosta p. Ivana Platovnjaka, ki vodi program Duhovno izpopolnjevanje z namenom, da bi kristjani in ostali imeli prostor, kjer poglobijo svoje duhovne temelje.

Smo civilizacija, ki veliko da na storilnost in učinkovitost. To pomeni naglico, kronično pomanjkanje časa, zanemarjanje odnosov in prostega časa. Nekateri zato zbolijo za izgorelostjo, ki ko se telo ustavi in reče NE. S p. Ivanom Platovnjakom razmišljava: Ali je res, da kristjan ne more v polnosti živeti svoje duhovnosti, če ni v njej mesta za počitek oziroma počivanje v Bogu in kako pravilno razumeti delo?