Igor Bahovec O sinodi, o sinodalnosti, značaju slovenskega človeka in poročilu vizitacije Centra Aletti

Ugotovitve vizitacije javnosti posredujejo precej drugačno sliko Centra Aletti in Marka Rupnika kot je bila prikazana v medijih od lanskega decembra. Kaj to pomeni za naprej, bomo še videli. Očitno je, da v Cerkvi obstajajo velika nasprotja, tudi polarizacija. Ne gre le za Marka Rupnika ampak tudi za celotno delo Centra Aletti. V nekaterih vidikih je jasno izražen tudi napad na papeža Frančiška in pot iskanja nove vizije Cerkve. 

Samo želimo si lahko in v molitvi prosimo Boga, da bo iskanje resnice povezano z ljubeznijo.

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Samo Bog zna opleti polje, ne da bi poškodoval pšenico

Prišli so gospodarjevi služabniki in mu rekli: “Gospod, ali nisi posejal dobrega semena na svoji njivi? Od kod torej ljuljka?” Dejal jim je: “Sovražen človek je to storil.” Služabniki pa so mu rekli: “Hočeš torej, da gremo in jo poberemo? “Nikakor,” je dejal, “da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice” (Matejev evangelij 13, 27-29).

Mag. Branko Cestnik

Državni zbor je izglasoval spremembo zakona o verski svobodi, s katerim je znižal višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem iz 100 % na 60 %. Škofje so v izjavi izpostavili, da se s predlaganimi spremembami zakona ne strinjajo, saj zniževanje prispevkov pomeni slabšanje socialne varnosti duhovnikov, redovnic, redovnikov in drugih verskih delavcev, ukinitev statusa splošno koristne organizacije pa pomeni tudi nerazumevanje vloge Katoliške cerkve v naši družbi.

O tem in tudi o stanju na RTV Slo je tekla beseda v oddaji, ki ji lahko prisluhnete!

Črna sreda za kmetijstvo

Minuli teden so poslanci vladajoče koalicije sprejeli dva za kmetijstvo zelo škodljiva zakona, jasno pa je, da nas čaka sprejem vsaj še enega. Povzetku dogajanja in izjavam poslank in poslancev ter ministrice, ki se jih velja zapomniti, ste lahko prisluhnili v nedeljski kmetijski oddaji.

Jožef Trpin - Avtobusi in trolejbusi Ljubljane med letoma 1927 in 1994

Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.

Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.