Večkrat se komu zdi, da je edinost kristjanov to nekako oddaljena tema, ki se nas ne tiče. A v pogovoru s kapucinom br. Jurijem Štravsom, ki je sedem let župnikoval v Kančevcih v Prekmurju, postane ekumenska stvarnost zelo otipljiva. Potrpežljivost, prilagajanje in sklepanje kompromisov – vse to je zanje del vsakdana in vsi ostali se lahko od njih marsikaj naučimo.

Četudi otrok ostane doma, ali je ostal samski ali si je ustvaril svojo družino, s katero živi v ločenem gospodinjstvu, je potrebno, da se čustveno in materialno osamosvoji. Postaviti si mora lasten sistem vrednot in živeti v čustveni svobodi in povezanosti s starši. Pri tem seveda ne moremo mimo sobivanja med generacijami, ki je tudi pomembna za vnuke in njihovo dojemanje odnosov. Naš gost je bil dr. Miha Rutar.

Čas osamosvajanja prinaša napore, a je hkrati tudi čas, ko je treba narediti “čustveni obračun” nekatere stvari spustiti v svoje življenje; nekatere pa pustiti zadaj, da gredo stran, torej “od-pustiti”. Naš gost je bil dr. Miha Rutar.

Prehod iz mladostništva v odraslost in odhod od doma je za nekatere naraven proces, za druge zelo zahtevna pot. Tu se pokaže kakšno čustveno dediščino smo podedovali v izvorni družini oz. kako so nas opremili za življenje. Kako vzpostavljamo odnose, kako uravnavamo stres, kako rešujemo konflikte, kako se borimo s strahovi in premagujemo različne življenjske izzive. Z nami razmišlja psiholog dr. Miha Rutar. 

Zavod za oskrbo na domu Mestne občine Ljubljana nudi pomoč in oskrbo na domu starejšim, invalidom in kronično bolnim. Na letni ravni oskrbujejo skoraj 1500 uporabnikov. Kaj vse nudijo, je danes z nami podelila direktorica Zavoda za oskrbo na domu Liljano Batič Dernovšek. 

Med nami je veliko ljudi, ki potrebujejo oskrbo na domu. Različne storitve jim omogočajo, da čim dlje ostanejo v domačem okolju, ki so ga vajeni. Kdo je do tega upravičen in kako priti do teh storitev, nam je pojasnila direktorica Zavoda za oskrbo na domu Liljana Batič Dernovšek.

Domovi za starejše so za nekatere le kraj in čas pred grobom, in se jih otepajo, za nekatere pa je to kraj, kjer uspejo na novo zaživeti. Prostor, ki bi jo lahko poimenovali civilizacijska pridobitev, kajti saj če nekdo živi sam in brez oskrbe, je to zelo težko in za človeka nevredno življenje. Kaj vse je na voljo stanovalcem Doma starejših Deos Medvode ste slišali v pogovoru z diretkorjem Blažem Razvornikom.

Selitev v Dom starejših se lahko zgodi nenadoma, tako rekoč čez noč, ko npr. oseba gre v bolnišnico, po končani obravnavi pa domači zanjo ne morejo več ustrezno poskrbeti. Nekateri pa se na selitev zavestno pripravljajo in o tem je danes tekla beseda s direktorjem Doma starejših Deos Medvode Blažem Razvornikom.

Če nam je življenje podarilo dolga leta, nujno pridemo v t.i. tretje življenjsko obdobje. In pride čas, ko je potrebno začeti razmišljati o selitvi v Dom za starejše, še posebej, če nekdo nima svojcev, ki bi skrbeli zanj, ali pa tega kljub trudu in ljubezni ne zmorejo več. Ker je to zahteven čas za vse, se je dobro nanj pripraviti.