Is podcast Sv. Beno Is podcast
Sv. Beno

Sin plemiške družine, rojen l. 1010, je po mašniškem posvečenju postal opat v Hildesheimu. Petnajst let je bil …

Berta Golob

duhovnost spomin

16. 6. 2024
Sv. Beno

Sin plemiške družine, rojen l. 1010, je po mašniškem posvečenju postal opat v Hildesheimu. Petnajst let je bil …

Berta Golob

VEČ ...|16. 6. 2024
Sv. Beno

Sin plemiške družine, rojen l. 1010, je po mašniškem posvečenju postal opat v Hildesheimu. Petnajst let je bil …

Berta Golob

duhovnostspomin

Svetnik dneva

VEČ ...|23. 7. 2024
Sv. Apolinarij

Nad Apolinarijevim grobom stoji mogočna cerkev. Bil je prvi škof v Raveni. Pobožno poročilo …

Sv. Apolinarij

Nad Apolinarijevim grobom stoji mogočna cerkev. Bil je prvi škof v Raveni. Pobožno poročilo …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Apolinarij

Nad Apolinarijevim grobom stoji mogočna cerkev. Bil je prvi škof v Raveni. Pobožno poročilo …

VEČ ...|23. 7. 2024
Sv. Apolinarij

Nad Apolinarijevim grobom stoji mogočna cerkev. Bil je prvi škof v Raveni. Pobožno poročilo …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|22. 7. 2024
Sv. Marija Magdalena

Ta Marija, doma iz Magdale je prva žena, ki jo omenja Sv. pismo, da je kot ženska spremljala …

Sv. Marija Magdalena

Ta Marija, doma iz Magdale je prva žena, ki jo omenja Sv. pismo, da je kot ženska spremljala …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Marija Magdalena

Ta Marija, doma iz Magdale je prva žena, ki jo omenja Sv. pismo, da je kot ženska spremljala …

VEČ ...|22. 7. 2024
Sv. Marija Magdalena

Ta Marija, doma iz Magdale je prva žena, ki jo omenja Sv. pismo, da je kot ženska spremljala …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|21. 7. 2024
Sv. Lovrenc

Ta cerkveni učenjak se je rodil v 16. stoletju v italijanskem Brindisiju, umrl pa 1619. v portugalski Lizboni. Tekoče je govoril kar …

Sv. Lovrenc

Ta cerkveni učenjak se je rodil v 16. stoletju v italijanskem Brindisiju, umrl pa 1619. v portugalski Lizboni. Tekoče je govoril kar …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Lovrenc

Ta cerkveni učenjak se je rodil v 16. stoletju v italijanskem Brindisiju, umrl pa 1619. v portugalski Lizboni. Tekoče je govoril kar …

VEČ ...|21. 7. 2024
Sv. Lovrenc

Ta cerkveni učenjak se je rodil v 16. stoletju v italijanskem Brindisiju, umrl pa 1619. v portugalski Lizboni. Tekoče je govoril kar …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|20. 7. 2024
Sv. Marjeta Antiohijska

Zdaj je že visoko poletje. Sv. Marjeta obeta, da bo rž požeta in pšenica začeta. Po današnji …

Sv. Marjeta Antiohijska

Zdaj je že visoko poletje. Sv. Marjeta obeta, da bo rž požeta in pšenica začeta. Po današnji …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Marjeta Antiohijska

Zdaj je že visoko poletje. Sv. Marjeta obeta, da bo rž požeta in pšenica začeta. Po današnji …

VEČ ...|20. 7. 2024
Sv. Marjeta Antiohijska

Zdaj je že visoko poletje. Sv. Marjeta obeta, da bo rž požeta in pšenica začeta. Po današnji …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|19. 7. 2024
Sv. Arsen Veliki

Ta svetnik si je prizadeval za zbližanje kristjanov. V Rimu je deloval kot senator, v …

Sv. Arsen Veliki

Ta svetnik si je prizadeval za zbližanje kristjanov. V Rimu je deloval kot senator, v …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Arsen Veliki

Ta svetnik si je prizadeval za zbližanje kristjanov. V Rimu je deloval kot senator, v …

VEČ ...|19. 7. 2024
Sv. Arsen Veliki

Ta svetnik si je prizadeval za zbližanje kristjanov. V Rimu je deloval kot senator, v …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|18. 7. 2024
Sv. Friderik

Današnji svetnik je bil škof v Utrechtu. Živel je na prelomu iz 8. v 9. stoletje. Verjetno je bil …

Sv. Friderik

Današnji svetnik je bil škof v Utrechtu. Živel je na prelomu iz 8. v 9. stoletje. Verjetno je bil …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Friderik

Današnji svetnik je bil škof v Utrechtu. Živel je na prelomu iz 8. v 9. stoletje. Verjetno je bil …

VEČ ...|18. 7. 2024
Sv. Friderik

Današnji svetnik je bil škof v Utrechtu. Živel je na prelomu iz 8. v 9. stoletje. Verjetno je bil …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|17. 7. 2024
Sv. Aleš

Aleš je na Slovenskem še zmeraj zelo pogosto ime, svetnika pa vsaj starejši rod najbolje pozna kot …

Sv. Aleš

Aleš je na Slovenskem še zmeraj zelo pogosto ime, svetnika pa vsaj starejši rod najbolje pozna kot …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Sv. Aleš

Aleš je na Slovenskem še zmeraj zelo pogosto ime, svetnika pa vsaj starejši rod najbolje pozna kot …

VEČ ...|17. 7. 2024
Sv. Aleš

Aleš je na Slovenskem še zmeraj zelo pogosto ime, svetnika pa vsaj starejši rod najbolje pozna kot …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

VEČ ...|16. 7. 2024
Karmelska Mati Božja

God karmelske Matere božje je povezan s križarji. Ti so sveto deželo v …

Karmelska Mati Božja

God karmelske Matere božje je povezan s križarji. Ti so sveto deželo v …

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Karmelska Mati Božja

God karmelske Matere božje je povezan s križarji. Ti so sveto deželo v …

VEČ ...|16. 7. 2024
Karmelska Mati Božja

God karmelske Matere božje je povezan s križarji. Ti so sveto deželo v …

Berta Golob

duhovnost spomin

Svetnik dneva

Kratka predstavitev svetnika oz. svetnice, ki ima godovni praznik.

Berta Golob

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|23. 7. 2024
Čudne počitnice

Počitniško pozdravljeni!

Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.

V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej. 

Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo. 

Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.

Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.

Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic. 

V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne. 

Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh. 

Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.

Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom. 

Pa lepe počitnice! 

 

Čudne počitnice

Počitniško pozdravljeni!

Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.

V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej. 

Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo. 

Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.

Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.

Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic. 

V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne. 

Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh. 

Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.

Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom. 

Pa lepe počitnice! 

 

Nataša Ličen

komentar

Program zadnjega tedna

VEČ ...|24. 7. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. julij 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. julij 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 7. 2024
Na taboru slovenskih otrok pripravili kratke animirane filme

Več kot 40 udeležencev je letos prišlo na 28. tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga je Svetovni slovenski kongres pripravil v domu CŠOD Radenci ob Kolpi. Tabor je bil namenjen poletni osvežitvi slovenskega jezika, spoznavanju kulturnih posebnosti in naravnih lepot Slovenije – tokrat Bele krajine. Največ udeležencev je prišlo iz Italije, kar nekaj iz Avstrije, ZDA in Luksemburga, ostali pa iz Velike Britanije, Nemčije in Francije. Prvič so imeli tudi udeleženko iz Južnoafriške republike. Udeleženci so se v okviru delavnice IKT preizkusili v pripravi in izdelavi kratkega animiranega filma. S pomočjo nabranih materialov so po svoji idejni zasnovi s pomočjo računalniških tablic posneli fotografije, ki jih je nato računalniška aplikacija spremenila v prave kratke mojstrovine. Vse, od idejne osnove do snemanja posameznih posnetkov, je delo udeležencev samih. Vse ustvarjene animacije lahko vidimo na spletni strani in youtube kanalu Svetovnega slovenskega kongresa

Na taboru slovenskih otrok pripravili kratke animirane filme

Več kot 40 udeležencev je letos prišlo na 28. tabor slovenskih otrok po svetu, ki ga je Svetovni slovenski kongres pripravil v domu CŠOD Radenci ob Kolpi. Tabor je bil namenjen poletni osvežitvi slovenskega jezika, spoznavanju kulturnih posebnosti in naravnih lepot Slovenije – tokrat Bele krajine. Največ udeležencev je prišlo iz Italije, kar nekaj iz Avstrije, ZDA in Luksemburga, ostali pa iz Velike Britanije, Nemčije in Francije. Prvič so imeli tudi udeleženko iz Južnoafriške republike. Udeleženci so se v okviru delavnice IKT preizkusili v pripravi in izdelavi kratkega animiranega filma. S pomočjo nabranih materialov so po svoji idejni zasnovi s pomočjo računalniških tablic posneli fotografije, ki jih je nato računalniška aplikacija spremenila v prave kratke mojstrovine. Vse, od idejne osnove do snemanja posameznih posnetkov, je delo udeležencev samih. Vse ustvarjene animacije lahko vidimo na spletni strani in youtube kanalu Svetovnega slovenskega kongresa

Matjaž Merljak

družbarojaki

Za življenje

VEČ ...|20. 7. 2024
Gosta oddaje - Verena in Andrej Perko

Čas počitnic - ko se lahko posvetimo sebi.

Gosta oddaje - Verena in Andrej Perko

Čas počitnic - ko se lahko posvetimo sebi.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|24. 7. 2024
Nasvet

Člani neke družine so se zbrali na srečanju. Z njimi ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Nasvet

Člani neke družine so se zbrali na srečanju. Z njimi ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 7. 2024
100 let Alojza Rebula

V Šempolaju se je v nedeljo zvečer, 21. julija, pod naslovom Enkrat še videl bi rad Itako rodno ... odvila osrednja slovesnost v sklopu praznovanj ob 100-letnici pisateljevega rojstva »V Rebulovem vetru 1924–2024«. Nekaj vtisov s slovesnosti v Kulturnih utrinkih!

100 let Alojza Rebula

V Šempolaju se je v nedeljo zvečer, 21. julija, pod naslovom Enkrat še videl bi rad Itako rodno ... odvila osrednja slovesnost v sklopu praznovanj ob 100-letnici pisateljevega rojstva »V Rebulovem vetru 1924–2024«. Nekaj vtisov s slovesnosti v Kulturnih utrinkih!

Jože Bartolj

kulturaliteraturaAlojz Rebula

Spominjamo se

VEČ ...|24. 7. 2024
Spominjamo se dne 24. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|24. 7. 2024
Boranja

To je jed iz stročjega fižola in mesa, rečemo ji tudi zelenjavni golaž oziroma golaž s fižolom. Najprej damo pražit čebulo, dodamo narezano meso (goveje). Ko lepo zadiši in se že čisti, dodamo narezan mlad (ali iz skrinje) fižol, premešamo, začinimo (dodamo česen, sesekljano papriko), zalijemo in vse skupaj naj vre od mehkega. Če je govedina starejša, bo rabila malo več časa, zato je dobro, da meso že prej pokrito dušimo in ko je dovolj mehko, dodamo fižol. To potem rahlo zgostimo - kot rahli podmet, dodamo paradižnikovo mezgo, žlico smetane, žličko žlico moke in po potrebi zalijemo.  

Boranja

To je jed iz stročjega fižola in mesa, rečemo ji tudi zelenjavni golaž oziroma golaž s fižolom. Najprej damo pražit čebulo, dodamo narezano meso (goveje). Ko lepo zadiši in se že čisti, dodamo narezan mlad (ali iz skrinje) fižol, premešamo, začinimo (dodamo česen, sesekljano papriko), zalijemo in vse skupaj naj vre od mehkega. Če je govedina starejša, bo rabila malo več časa, zato je dobro, da meso že prej pokrito dušimo in ko je dovolj mehko, dodamo fižol. To potem rahlo zgostimo - kot rahli podmet, dodamo paradižnikovo mezgo, žlico smetane, žličko žlico moke in po potrebi zalijemo.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ...|24. 7. 2024
Natikači naj med vožnjo ostanejo na plaži

Vsi vemo, da so natikači primernejši za plažo kakor za vožnjo avtomobila. Njihova uporaba sicer ni povsem nezakonita, vsekakor pa je nevarna. O tem in o primerni psihofizični kondiciji in zadostnem  pitju tekočine smo govorili z višjim svetovalcem  v sektorju za razvoj in varnost prometa Matjažem Korošakom. 

Natikači naj med vožnjo ostanejo na plaži

Vsi vemo, da so natikači primernejši za plažo kakor za vožnjo avtomobila. Njihova uporaba sicer ni povsem nezakonita, vsekakor pa je nevarna. O tem in o primerni psihofizični kondiciji in zadostnem  pitju tekočine smo govorili z višjim svetovalcem  v sektorju za razvoj in varnost prometa Matjažem Korošakom. 

s. Meta Potočnik

vročinavožnjanatikači