Sv. Barnaba

Oprosti mi čisto človeško in nečimrnosti podvrženo vprašanje: Kako, da goduješ …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

11. 6. 2024
Sv. Barnaba

Oprosti mi čisto človeško in nečimrnosti podvrženo vprašanje: Kako, da goduješ …

Gregor Čušin

VEČ ...|11. 6. 2024
Sv. Barnaba

Oprosti mi čisto človeško in nečimrnosti podvrženo vprašanje: Kako, da goduješ …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

VEČ ... |
S svetnikom na ti

S svetnikom na ti

duhovnost

S svetnikom na ti

S svetnikom na ti
VEČ ...|31. 12. 2024
S svetnikom na ti

Gregor Čušin

duhovnost

S svetnikom na ti

VEČ ... |
S svetnikom na ti

S svetnikom na ti

duhovnost

S svetnikom na ti

S svetnikom na ti
VEČ ...|30. 12. 2024
S svetnikom na ti

Gregor Čušin

duhovnost

S svetnikom na ti

VEČ ... |
S svetnikom na ti

S svetnikom na ti

duhovnost

S svetnikom na ti

S svetnikom na ti
VEČ ...|29. 12. 2024
S svetnikom na ti

Gregor Čušin

duhovnost

S svetnikom na ti

VEČ ... |
Nedolžni otroci


Nedolžni otroci


duhovnost

S svetnikom na ti

Nedolžni otroci


VEČ ...|28. 12. 2024
Nedolžni otroci


Gregor Čušin

duhovnost

S svetnikom na ti

VEČ ... |
Sv. Janez Evangelist

Prav nič nenavadno ni, da najmlajši član družine, benjaminček in postružek, velja za …

Sv. Janez Evangelist

Prav nič nenavadno ni, da najmlajši član družine, benjaminček in postružek, velja za …

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

Sv. Janez Evangelist

Prav nič nenavadno ni, da najmlajši član družine, benjaminček in postružek, velja za …

VEČ ...|27. 12. 2024
Sv. Janez Evangelist

Prav nič nenavadno ni, da najmlajši član družine, benjaminček in postružek, velja za …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

VEČ ... |
Sv. Štefan

Cerkvena zgodovina te slavi kot prvega krščanskega mučenca, pa vendar so prvi …

Sv. Štefan

Cerkvena zgodovina te slavi kot prvega krščanskega mučenca, pa vendar so prvi …

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

Sv. Štefan

Cerkvena zgodovina te slavi kot prvega krščanskega mučenca, pa vendar so prvi …

VEČ ...|26. 12. 2024
Sv. Štefan

Cerkvena zgodovina te slavi kot prvega krščanskega mučenca, pa vendar so prvi …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

VEČ ... |
Sv. Anastazija

Svetnik oziroma svetnica, ki goduje na božični dan, ne more biti kar tako …

Sv. Anastazija

Svetnik oziroma svetnica, ki goduje na božični dan, ne more biti kar tako …

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

Sv. Anastazija

Svetnik oziroma svetnica, ki goduje na božični dan, ne more biti kar tako …

VEČ ...|25. 12. 2024
Sv. Anastazija

Svetnik oziroma svetnica, ki goduje na božični dan, ne more biti kar tako …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

VEČ ... |
Adam in Eva

Če o kom … potem o vama vemo čisto vse: kako sta se spoznala, kako sta bila oblečena, kaj sta jedla, kaj sta govorila …

Adam in Eva

Če o kom … potem o vama vemo čisto vse: kako sta se spoznala, kako sta bila oblečena, kaj sta jedla, kaj sta govorila …

duhovnostspomin

S svetnikom na ti

Adam in Eva

Če o kom … potem o vama vemo čisto vse: kako sta se spoznala, kako sta bila oblečena, kaj sta jedla, kaj sta govorila …

VEČ ...|24. 12. 2024
Adam in Eva

Če o kom … potem o vama vemo čisto vse: kako sta se spoznala, kako sta bila oblečena, kaj sta jedla, kaj sta govorila …

Gregor Čušin

duhovnostspomin

S svetnikom na ti
Če si z nekom blizu, sta na ti in če sta na ti, si imata tudi kaj povedati in če je tisti drugi svetnik, ti lahko pove veliko. Gregor Čušin izziva svetnike preteklosti s sodobnim časom in je z njimi ves čas na ti.
Gregor Čušin

Gregor Čušin

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ... |
Maja Morela Čuk: Barve smrti in barve življenja

Pa sem se ponovno znašla pred prazno stranjo. Pred padcem v nič. Saj je menda bela barva prazna, medtem ko je črna mešanica različnih. Vsaj toliko mi je ostalo od šolskih poskusov kromatografije. Verjetno se mi zato zdi zanimivo, da se ob žalostnih dogodkih ovijemo ravno v mavrico barv ujetih v črno obleko. To navdušenje nad analizo barv me spremlja od srednje šole, ko smo pri pouku slovenščine obravnavali Masko rdeče smrti Edgarja Allana Poeja.

Maja Morela Čuk: Barve smrti in barve življenja

Pa sem se ponovno znašla pred prazno stranjo. Pred padcem v nič. Saj je menda bela barva prazna, medtem ko je črna mešanica različnih. Vsaj toliko mi je ostalo od šolskih poskusov kromatografije. Verjetno se mi zato zdi zanimivo, da se ob žalostnih dogodkih ovijemo ravno v mavrico barv ujetih v črno obleko. To navdušenje nad analizo barv me spremlja od srednje šole, ko smo pri pouku slovenščine obravnavali Masko rdeče smrti Edgarja Allana Poeja.

Maja Morela Čuk

komentar

Svetovalnica

VEČ ... |
Kaj je umetna inteligenca in kakšna bo naša prihodnost z njo?

Govorili smo o umetni inteligenci, njeni uporabi, prihodnosti in vprašanjih, ki jih odpira. Kako sploh deluje, kaj omogoča danes in kako bo spremenila trg dela in naše vsakdanje življenje? Ali in kako se bodo šolski sistemi prilagodili razvoju umetne inteligence? Kakšna etična vprašanja odpira nova revolucija v človeštvu, ki jo mnogi primerjajo z največjimi skoki v razvoju človeške družbe? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjal eden večjih strokovnjakov pri nas dr. Marko Grobelnik z Inštituta Jožef Stefan.

Kaj je umetna inteligenca in kakšna bo naša prihodnost z njo?

Govorili smo o umetni inteligenci, njeni uporabi, prihodnosti in vprašanjih, ki jih odpira. Kako sploh deluje, kaj omogoča danes in kako bo spremenila trg dela in naše vsakdanje življenje? Ali in kako se bodo šolski sistemi prilagodili razvoju umetne inteligence? Kakšna etična vprašanja odpira nova revolucija v človeštvu, ki jo mnogi primerjajo z največjimi skoki v razvoju človeške družbe? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjal eden večjih strokovnjakov pri nas dr. Marko Grobelnik z Inštituta Jožef Stefan.

Blaž Lesnik

svetovanjeumetna inteligencaetikaprihodnosttrg delašolstvo

Komentar tedna

VEČ ... |
Roman Vučajnk: Uvele lovorike

Za nami je referendum, ki je – tako kot referendumi znajo – izpihal prah vsakdana iz razpok v naši družbi. Glasove je preštela uradna ustanova, a vsaka stran si je razlaga izid po svoje. Eni so zmagali, drugi pravijo, da še bodo. Roko na srce, tu in tam je zaslišati glasove, ki opozarjajo, da smo vsi poraženci, če moramo na referendumih odločati o vprašanjih človečnosti. A če sem iskren, ob vseh teh post referendumskih odzivih zaznavam, da smo predvsem utrujeni. Ne od demokracije, temveč od nezaupanja v družbenem ozračju, ki smo se ga navadili dihati. To nezaupanje nas dela ubožne, mnogo bolj, kot si priznamo. Uboštvo namreč ni samo stvar denarnice ali zdravstvene kartice. Uboštvo se danes skriva v praznini odnosov, v duševnih stiskah, v duhovnem izčrpanju. Človek očitno lahko živi materialno podprt in je hkrati globoko ubog.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Roman Vučajnk: Uvele lovorike

Za nami je referendum, ki je – tako kot referendumi znajo – izpihal prah vsakdana iz razpok v naši družbi. Glasove je preštela uradna ustanova, a vsaka stran si je razlaga izid po svoje. Eni so zmagali, drugi pravijo, da še bodo. Roko na srce, tu in tam je zaslišati glasove, ki opozarjajo, da smo vsi poraženci, če moramo na referendumih odločati o vprašanjih človečnosti. A če sem iskren, ob vseh teh post referendumskih odzivih zaznavam, da smo predvsem utrujeni. Ne od demokracije, temveč od nezaupanja v družbenem ozračju, ki smo se ga navadili dihati. To nezaupanje nas dela ubožne, mnogo bolj, kot si priznamo. Uboštvo namreč ni samo stvar denarnice ali zdravstvene kartice. Uboštvo se danes skriva v praznini odnosov, v duševnih stiskah, v duhovnem izčrpanju. Človek očitno lahko živi materialno podprt in je hkrati globoko ubog.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.

Roman Vučajnk

komentardružba

Sol in luč

VEČ ... |
Predstavljamo knjigo: (Ne)dovolj dobra. Avtorja Minea in Dušan Rutar.

Tokrat smo predstavili zanimivo knjiga očeta in hčerke, ki oba delujeta na področju psihologije in sta si v nekem trenutku začela pisati zelo iskrena pisma, ki se dotikajo predvsem vprašanj odraščanja. Psihologinja in psihoterapevtka Julija Pelc je v predgovoru knjige zapisala, da se na teh belih straneh resničnih srečanj razodeva njuna moč povezovanja. Prebrali smo nekaj odlomkov iz uvoda obeh avtorjev, Minee in Dušana Rutarja iz knjige z naslovom Ne-dovolj dobra, ki je izšla pri založbi Didakta

Predstavljamo knjigo: (Ne)dovolj dobra. Avtorja Minea in Dušan Rutar.

Tokrat smo predstavili zanimivo knjiga očeta in hčerke, ki oba delujeta na področju psihologije in sta si v nekem trenutku začela pisati zelo iskrena pisma, ki se dotikajo predvsem vprašanj odraščanja. Psihologinja in psihoterapevtka Julija Pelc je v predgovoru knjige zapisala, da se na teh belih straneh resničnih srečanj razodeva njuna moč povezovanja. Prebrali smo nekaj odlomkov iz uvoda obeh avtorjev, Minee in Dušana Rutarja iz knjige z naslovom Ne-dovolj dobra, ki je izšla pri založbi Didakta

Tadej Sadar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Krovni zakon spremenjen, Krištof ostaja predsednik KKZ

Državni zbor je sprejel spremembe krovnega zakona za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kako jih je predstavila državna sekretarka Vesna Humar, ste lahko slišali na začetku. Dekan Janko Krištof ostaja predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Na kaj iz minulega mandata je najbolj ponosen in kakšni so načrti, nam je povedal v pogovoru [od 7:33 dalje]. V Gorici in Novi Gorici so se zbrali predstavniki slovanski manjšin iz vse Evrope [več ob 18:48]. Ob koncu oddaje pa še, kaj je na Dragi 2025 na omizju Zaton zahod povedala Bernarda Fink Inzko [pri 27:14]. 

Krovni zakon spremenjen, Krištof ostaja predsednik KKZ

Državni zbor je sprejel spremembe krovnega zakona za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kako jih je predstavila državna sekretarka Vesna Humar, ste lahko slišali na začetku. Dekan Janko Krištof ostaja predsednik Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Na kaj iz minulega mandata je najbolj ponosen in kakšni so načrti, nam je povedal v pogovoru [od 7:33 dalje]. V Gorici in Novi Gorici so se zbrali predstavniki slovanski manjšin iz vse Evrope [več ob 18:48]. Ob koncu oddaje pa še, kaj je na Dragi 2025 na omizju Zaton zahod povedala Bernarda Fink Inzko [pri 27:14]. 

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkevzakon

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 12.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Verčič o vladnih potezah in komuniciranju

V tokratni oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil naš gost v studiu dr. Dejan Verčič s Fakultete za družbene vede. Spregovorili smo o postreferendumskem obdobju, o različnih odzivih, ki nam ne morejo biti v ponos, in o tem, kam kot družba odhajamo. Tudi medijska krajina igra pri teh vprašanjih pomembno vlogo, zato smo nekaj besed namenili tudi temu in prostoru, ki ga ima v njej Radio Ognjišče. 

Dr. Verčič o vladnih potezah in komuniciranju

V tokratni oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil naš gost v studiu dr. Dejan Verčič s Fakultete za družbene vede. Spregovorili smo o postreferendumskem obdobju, o različnih odzivih, ki nam ne morejo biti v ponos, in o tem, kam kot družba odhajamo. Tudi medijska krajina igra pri teh vprašanjih pomembno vlogo, zato smo nekaj besed namenili tudi temu in prostoru, ki ga ima v njej Radio Ognjišče. 

Radio Ognjišče Tanja Dominko

politika

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Svetoletno vseslovensko srečanje cerkvenih glasbenikov

Pred nekaj dnevi je godovala sveta Cecilija zavetnica cerkvenih glasbenikov. Ob tem so v svetem letu pripravili tudi vseslovensko srečanje cerkvenih glasbenikov. Na njem se je v Zavodu sv. Stanislava zbralo več kot 130 udeležencev ter tudi pet pevskih zasedb. O izzivih krščanske umetnosti, zlasti glasbe so na okrogli mizi z naslovom Evangelizacija z glasbo spregovorili zborovodja in pedagog David Bandelj, terapevtka in predavateljica Katarina Kompan Erzar, skladatelj Andrej Misson in škof Jurij Bizjak. 

Svetoletno vseslovensko srečanje cerkvenih glasbenikov

Pred nekaj dnevi je godovala sveta Cecilija zavetnica cerkvenih glasbenikov. Ob tem so v svetem letu pripravili tudi vseslovensko srečanje cerkvenih glasbenikov. Na njem se je v Zavodu sv. Stanislava zbralo več kot 130 udeležencev ter tudi pet pevskih zasedb. O izzivih krščanske umetnosti, zlasti glasbe so na okrogli mizi z naslovom Evangelizacija z glasbo spregovorili zborovodja in pedagog David Bandelj, terapevtka in predavateljica Katarina Kompan Erzar, skladatelj Andrej Misson in škof Jurij Bizjak. 

Jože Bartolj

kulturaglasbasveta cecilijaDavid BandeljKatarina Kompan ErzarAndrej MissonJurij Bizjak

Komentar Zanima.me

VEČ ... |
Urban Perme: O antijanša sentimentu in možnostih za menjavo oblasti

V komentarju je med drugim spomnil, kako je nastala zadnja desnosredinska vlada. »Zgodil se je čudež. Na čelu SMC-ja in Desusa je prišlo ravno ob pravem času, kot naročeno, do menjave voditeljev, ki sta bila pripravljena sodelovati z Janezom Janšo. In to kljub temu, da sta se njuna predhodnika, Miro Cerar in Karl Erjavec, pred volitvami zaklinjala, da v takšno koalicijo ne bosta šla. Še več, Erjavec je z Zoranom Jankovićem celo sklenil pakt, imenovan Levi blok, katerega glavni cilj je bil, da stranke leve sredine po volitvah ne bi sklepale koalicijskih dogovorov s SDS-om in njenim predsednikom,« je zapisal komentator. 

Urban Perme: O antijanša sentimentu in možnostih za menjavo oblasti

V komentarju je med drugim spomnil, kako je nastala zadnja desnosredinska vlada. »Zgodil se je čudež. Na čelu SMC-ja in Desusa je prišlo ravno ob pravem času, kot naročeno, do menjave voditeljev, ki sta bila pripravljena sodelovati z Janezom Janšo. In to kljub temu, da sta se njuna predhodnika, Miro Cerar in Karl Erjavec, pred volitvami zaklinjala, da v takšno koalicijo ne bosta šla. Še več, Erjavec je z Zoranom Jankovićem celo sklenil pakt, imenovan Levi blok, katerega glavni cilj je bil, da stranke leve sredine po volitvah ne bi sklepale koalicijskih dogovorov s SDS-om in njenim predsednikom,« je zapisal komentator. 

Urban Perme

komentarpolitikadružba