Sv. Inocenc XI

Gregor Čušin

duhovnost

12. 8. 2019
Sv. Inocenc XI

Gregor Čušin

VEČ ...|12. 8. 2019
Sv. Inocenc XI

Gregor Čušin

duhovnost

VEČ ...|13. 7. 2020
Sv. Henrik II.
Sv. Henrik II.
VEČ ...|13. 7. 2020
VEČ ...|6. 7. 2020
Sv. Marija Goretti
Sv. Marija Goretti
VEČ ...|6. 7. 2020
VEČ ...|29. 6. 2020
Sv. Peter in Pavel
Sv. Peter in Pavel

Gregor Čušin

duhovnost

Sv. Peter in Pavel
VEČ ...|29. 6. 2020
Sv. Peter in Pavel

Gregor Čušin

duhovnost

VEČ ...|22. 6. 2020
Sv. Tomaž More
Sv. Tomaž More

Gregor Čušin

duhovnost

Sv. Tomaž More
VEČ ...|22. 6. 2020
Sv. Tomaž More

Gregor Čušin

duhovnost

VEČ ...|15. 6. 2020
Sv. Vid
Sv. Vid
VEČ ...|15. 6. 2020
VEČ ...|8. 6. 2020
Sv. Medard
Sv. Medard
VEČ ...|8. 6. 2020
VEČ ...|1. 6. 2020
Sv. Justin
Sv. Justin
VEČ ...|1. 6. 2020
VEČ ...|25. 5. 2020
Sv. Gregor VII
Sv. Gregor VII

Gregor Čušin

duhovnost

Sv. Gregor VII
VEČ ...|25. 5. 2020
Sv. Gregor VII

Gregor Čušin

duhovnost

VEČ ...|18. 5. 2020
Sv. Janez I.
Sv. Janez I.
VEČ ...|18. 5. 2020
VEČ ...|11. 5. 2020
Sv. Mamert
Sv. Mamert
VEČ ...|11. 5. 2020
VEČ ...|4. 5. 2020
Sv. Florjan
Sv. Florjan
VEČ ...|4. 5. 2020
VEČ ...|27. 4. 2020
Sv. Hozana Kotorska
Sv. Hozana Kotorska

Gregor Čušin

duhovnost spomin

Sv. Hozana Kotorska
VEČ ...|27. 4. 2020
Sv. Hozana Kotorska

Gregor Čušin

duhovnost spomin

VEČ ...|20. 4. 2020
Sv. Teotim
Sv. Teotim
VEČ ...|20. 4. 2020
VEČ ...|13. 4. 2020
Sv. Hermenegild
Sv. Hermenegild

Gregor Čušin

duhovnost

Sv. Hermenegild
VEČ ...|13. 4. 2020
Sv. Hermenegild

Gregor Čušin

duhovnost

VEČ ...|6. 4. 2020
Sv. Irenej Smirski
Sv. Irenej Smirski

Gregor Čušin

duhovnost

Sv. Irenej Smirski
VEČ ...|6. 4. 2020
Sv. Irenej Smirski

Gregor Čušin

duhovnost

VEČ ...|30. 3. 2020
Sv. Amadej Savojski
Sv. Amadej Savojski

Gregor Čušin

duhovnost

Sv. Amadej Savojski
VEČ ...|30. 3. 2020
Sv. Amadej Savojski

Gregor Čušin

duhovnost

VEČ ...|23. 3. 2020
Sv. Jožef Oriol
Sv. Jožef Oriol

Gregor Čušin

duhovnost

Sv. Jožef Oriol
VEČ ...|23. 3. 2020
Sv. Jožef Oriol

Gregor Čušin

duhovnost

VEČ ...|16. 3. 2020
Sv. Hilarij in Tacijan
Sv. Hilarij in Tacijan

Gregor Čušin

duhovnost

Sv. Hilarij in Tacijan
VEČ ...|16. 3. 2020
Sv. Hilarij in Tacijan

Gregor Čušin

duhovnost

VEČ ...|9. 3. 2020
Sv. Frančiška Rimska
Sv. Frančiška Rimska

Gregor Čušin

duhovnost

Sv. Frančiška Rimska
VEČ ...|9. 3. 2020
Sv. Frančiška Rimska

Gregor Čušin

duhovnost

VEČ ...|2. 3. 2020
Sv. Neža Praška
Sv. Neža Praška

Gregor Čušin

duhovnost

Sv. Neža Praška
VEČ ...|2. 3. 2020
Sv. Neža Praška

Gregor Čušin

duhovnost

VEČ ...|24. 2. 2020
Sv. Matija
Sv. Matija
VEČ ...|24. 2. 2020
VEČ ...|17. 2. 2020
Sedmeri sveti ustanovitelji
Sedmeri sveti ustanovitelji

Gregor Čušin

duhovnost

Sedmeri sveti ustanovitelji
VEČ ...|17. 2. 2020
Sedmeri sveti ustanovitelji

Gregor Čušin

duhovnost

VEČ ...|10. 2. 2020
Sv. Sholastika
Sv. Sholastika

Gregor Čušin

duhovnost

Sv. Sholastika
VEČ ...|10. 2. 2020
Sv. Sholastika

Gregor Čušin

duhovnost

VEČ ...|3. 2. 2020
Sv. Blaž
Sv. Blaž
VEČ ...|3. 2. 2020
VEČ ...|27. 1. 2020
Sv. Angela Merici
Sv. Angela Merici

Gregor Čušin

duhovnost

Sv. Angela Merici
VEČ ...|27. 1. 2020
Sv. Angela Merici

Gregor Čušin

duhovnost

VEČ ...|20. 1. 2020
Sv. Fabijan in Sebastjan
Sv. Fabijan in Sebastjan

Gregor Čušin

duhovnost

Sv. Fabijan in Sebastjan
VEČ ...|20. 1. 2020
Sv. Fabijan in Sebastjan

Gregor Čušin

duhovnost

VEČ ...|13. 1. 2020
Sv. Hilarij
Sv. Hilarij
VEČ ...|13. 1. 2020
VEČ ...|6. 1. 2020
Sveti trije kralji: Gašper. Miha in Boltežar
Sveti trije kralji: Gašper. Miha in Boltežar

Gregor Čušin

duhovnost

Sveti trije kralji: Gašper. Miha in Boltežar
VEČ ...|6. 1. 2020
Sveti trije kralji: Gašper. Miha in Boltežar

Gregor Čušin

duhovnost

VEČ ...|30. 12. 2019
Sveta družina
Sveta družina

Gregor Čušin

duhovnost

Sveta družina
VEČ ...|30. 12. 2019
Sveta družina

Gregor Čušin

duhovnost

VEČ ...|23. 12. 2019
Sv. Janez Kancij
Sv. Janez Kancij

Gregor Čušin

duhovnost

Sv. Janez Kancij
VEČ ...|23. 12. 2019
Sv. Janez Kancij

Gregor Čušin

duhovnost

VEČ ...|16. 12. 2019
Sv. Adelajda
Sv. Adelajda

Gregor Čušin

duhovnost

Sv. Adelajda
VEČ ...|16. 12. 2019
Sv. Adelajda

Gregor Čušin

duhovnost

VEČ ...|9. 12. 2019
Sv. Peter Fourier
Sv. Peter Fourier

Gregor Čušin

duhovnost

Sv. Peter Fourier
VEČ ...|9. 12. 2019
Sv. Peter Fourier

Gregor Čušin

duhovnost

VEČ ...|2. 12. 2019
Sv. Bibijana
Sv. Bibijana

Gregor Čušin

duhovnost

Sv. Bibijana
VEČ ...|2. 12. 2019
Sv. Bibijana

Gregor Čušin

duhovnost

VEČ ...|25. 11. 2019
Sv. Katarina Aleksandrijska
Sv. Katarina Aleksandrijska

Gregor Čušin

duhovnost

Sv. Katarina Aleksandrijska
VEČ ...|25. 11. 2019
Sv. Katarina Aleksandrijska

Gregor Čušin

duhovnost

VEČ ...|18. 11. 2019
Sv. Odo Clunyjski
Sv. Odo Clunyjski

Gregor Čušin

duhovnost

Sv. Odo Clunyjski
VEČ ...|18. 11. 2019
Sv. Odo Clunyjski

Gregor Čušin

duhovnost

VEČ ...|11. 11. 2019
Sv. Martin
Sv. Martin
VEČ ...|11. 11. 2019
VEČ ...|4. 11. 2019
Sv. Karel Boromejski
Sv. Karel Boromejski

Gregor Čušin

duhovnost

Sv. Karel Boromejski
VEČ ...|4. 11. 2019
Sv. Karel Boromejski

Gregor Čušin

duhovnost

VEČ ...|28. 10. 2019
Sv. Simon in Juda Tadej
Sv. Simon in Juda Tadej

Gregor Čušin

duhovnost

Sv. Simon in Juda Tadej
VEČ ...|28. 10. 2019
Sv. Simon in Juda Tadej

Gregor Čušin

duhovnost

VEČ ...|21. 10. 2019
Sv. Uršula
Sv. Uršula
VEČ ...|21. 10. 2019
VEČ ...|14. 10. 2019
Sv. Kalist I.
Sv. Kalist I.

Gregor Čušin

duhovnost

Sv. Kalist I.
VEČ ...|14. 10. 2019
Sv. Kalist I.

Gregor Čušin

duhovnost

VEČ ...|7. 10. 2019
Rožnovenska Mati Božja
Rožnovenska Mati Božja

Gregor Čušin

duhovnost

Rožnovenska Mati Božja
VEČ ...|7. 10. 2019
Rožnovenska Mati Božja

Gregor Čušin

duhovnost

VEČ ...|30. 9. 2019
Sv. Hieronim
Sv. Hieronim

Gregor Čušin

duhovnost

Sv. Hieronim
VEČ ...|30. 9. 2019
Sv. Hieronim

Gregor Čušin

duhovnost

VEČ ...|23. 9. 2019
Sv. Pij
Sv. Pij
VEČ ...|23. 9. 2019
VEČ ...|16. 9. 2019
Sv. Ljudmila
Sv. Ljudmila

Gregor Čušin

duhovnost

Sv. Ljudmila
VEČ ...|16. 9. 2019
Sv. Ljudmila

Gregor Čušin

duhovnost

VEČ ...|9. 9. 2019
Sv. Peter Klaver
Sv. Peter Klaver
VEČ ...|9. 9. 2019
VEČ ...|2. 9. 2019
Sv. Janez Postivec
Sv. Janez Postivec

Gregor Čušin

duhovnost

Sv. Janez Postivec
VEČ ...|2. 9. 2019
Sv. Janez Postivec

Gregor Čušin

duhovnost

VEČ ...|26. 8. 2019
Sv. Ivana Elizabeta
Sv. Ivana Elizabeta

Gregor Čušin

duhovnost

Sv. Ivana Elizabeta
VEČ ...|26. 8. 2019
Sv. Ivana Elizabeta

Gregor Čušin

duhovnost

VEČ ...|19. 8. 2019
Sv. Janez Eudes
Sv. Janez Eudes

Gregor Čušin

duhovnost

Sv. Janez Eudes
VEČ ...|19. 8. 2019
Sv. Janez Eudes

Gregor Čušin

duhovnost

VEČ ...|5. 8. 2019
Marija Snežna
Marija Snežna

Gregor Čušin

duhovnost

Marija Snežna
VEČ ...|5. 8. 2019
Marija Snežna

Gregor Čušin

duhovnost

Če si z nekom blizu, sta na ti in če sta na ti, si imata tudi kaj povedati in če je tisti drugi svetnik, ti lahko pove veliko. Gregor Čušin izziva svetnike preteklosti s sodobnim časom in je z njimi ves čas na ti.

Gregor Čušin

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|15. 7. 2020
Pravne zagate z Matejo Maček - odgovori na poslana vprašanja

Pravne zagate z Matejo Maček - odgovori na poslana vprašanja

Jože Bartolj

Mateja Maček

Dogodki

VEČ ...|12. 4. 2020
Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Radio Ognjišče

duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|14. 7. 2020
Meik Wiking: 2 del intervjuja z avtorjem mednarodne uspešnice, knjige o sreči.

Poslušali smo drugi del intervjuja z avtorjem mednarodne knjižne uspešnice Hygge - umetnost dobrega življenja. Meika Wikinga je revija The Times označila za verjetno najsrečnejšega človeka na svetu. Res je prijeten sogovornik, njegovi zapisi pa niso prodajanje megle, ampak slikovito opisovanje naših življenj in ovir do sreče. V oddaji smo predstavili tudi nekaj odlomkov iz njegove zadnje knjige Umetnost ustvarjanja spominov, ki je izšla pri založbi Učila.

Meik Wiking: 2 del intervjuja z avtorjem mednarodne uspešnice, knjige o sreči.

Poslušali smo drugi del intervjuja z avtorjem mednarodne knjižne uspešnice Hygge - umetnost dobrega življenja. Meika Wikinga je revija The Times označila za verjetno najsrečnejšega človeka na svetu. Res je prijeten sogovornik, njegovi zapisi pa niso prodajanje megle, ampak slikovito opisovanje naših življenj in ovir do sreče. V oddaji smo predstavili tudi nekaj odlomkov iz njegove zadnje knjige Umetnost ustvarjanja spominov, ki je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

odnosidružba

Program zadnjega tedna

VEČ ...|15. 7. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. julij 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. julij 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Globine

VEČ ...|7. 7. 2020
O odgovoru, ki ga daje krščanstvo

V tokratnih Globinah smo iskali odgovore na vprašanje, kakšen način sobivanja ponuja svetu krščanstvo. Človeštvo se je znašlo na razpotju ideologij, za katere se zdi, da v trenutnih razmerah pandemije vse bolj polarizirajo poglede ljudi. Kako najti ravnovesje in pravo smer? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

O odgovoru, ki ga daje krščanstvo

V tokratnih Globinah smo iskali odgovore na vprašanje, kakšen način sobivanja ponuja svetu krščanstvo. Človeštvo se je znašlo na razpotju ideologij, za katere se zdi, da v trenutnih razmerah pandemije vse bolj polarizirajo poglede ljudi. Kako najti ravnovesje in pravo smer? Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

družbaduhovnostkoronavirusCerkev

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 7. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|15. 7. 2020
100 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

100 let od požiga Narodnega doma v Trstu

Jubilej je zaznamovala vrnitev tega doma slovenski narodni skupnosti. To je razlog, da smo v oddajo »Pogovor o« povabili časnikarja in publicista Iva Jevnikarja, s katerim smo osvetliti pomen vrnitve Narodnega doma, pa tudi poklona predsednikov obeh držav pri spominskem obeležju bazoviške fojbe in pri spomeniku bazoviškim junakom.

Tone Gorjup

zgodovinapogovor

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 7. 2020
Arhitekturna razstava Prostor v oblaku

Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.

Arhitekturna razstava Prostor v oblaku

Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.

Marjan Bunič, Nataša Ličen

kulturaarhitekturarazstava

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 7. 2020
Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda

Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Kar se ni posrečilo Kolindi in Türku, je uresničil Andrzej Duda

Mogoče je bil pa ves cirkus, ki je obdajal poljske predsedniške volitve, nekoliko pretiran. Dobro, trmasto vztrajanje vladajoče stranke, naj bo glasovanje sredi najhujšega otepanja s koronavirusom, je bilo neumno. Ampak sicer se ni zgodilo nič zelo posebnega.Andrzej Duda je res zmagal z minimalno razliko. Nazadnje se je števec ustavil pri 51 odstotkih. Toda prvič je za predsednika srednje- in vzhodnoevropske sploh ni samoumevno, da zmaga tudi v drugo, pa naj velja še za tako priljubljenega. O tem bi lahko marsikaj povedali Danilo Türk, Ivo Josipović, Kolinda Grabar Kitarović in Dudov predhodnik Bronislaw Komorowski. Tudi presedniki, ki so mandat ponovili, denimo Borut Pahor in Miloš Zeman, so se prerinili skozi šivankino uho prav tako kot Duda.Drugič je bila izjemno tesna večina poljskih glasovanj o predsedniku. Pred petimi leti je Duda, takrat res kot outsider, slavil z 51,5 odstotka glasov. Aleksander Kwasniewski je leta 1995 proti Walensi, ki je bil tokrat glasen podpornik Dudovega protikandidata Rafala Trzaskowskega, zbral nekaj manj kot 52 odstotkov, Bronislaw Komorowski leta 2010 proti Jaroslawu Kaczynskemu 53 in Lech Kaczynski pet let prej proti Donaldu Tusku 54 odstotkov. Edini res prepričljivi zmagovalec po letu 1990 je bil Kwasniewski, ko je v drugo leta 2000 slavil že v prvem krogu. Ravno tako je bilo za vse volitve značilno vidno nasprotje med zahodom in vzhodom države in med velikimi mesti in drugimi deli. V prvih so se bolje odrezali liberalnejši, v drugih konservativnejši kandidati. Letos ni bilo drugače.Da so ljudje tokratnim volitvam vseeno pripisovali nekoliko večji pomen, kaže predvsem volilna udeležba. Da se je povsem približala sedemdesetim odstotkom, je za poljske razmere izjemno. In priča o večji polariziranosti volilnega telesa od običajne.Tudi sicer je volilni boj potekal v bolj črno-belih tonih kot večina drugih, vse od tistega leta 1995, v katerem sta se udarila tedanji protikomunistični junak Walensa in postkomunist Kwasniewski. Varšavski Rafal Trzaskowski se je od tradicionalnih poljskih svetinj skušal distancirati veliko bolj, kot sta to počela Donald Tusk in Bronislaw Komorowski, čeprav sta prihajala iz iste stranke, Državljanske platforme. Kot sem tudi na Časniku že opozarjal, je drsenje Državljanske platforme proti levi in v smer socialnega liberalizma zahodnoevropskega tipa v veliki meri posledica neugodne okoliščine, da se vladajoča stranka Zakon in pravičnost prodaja kot edina branilka osrednjih poljskih svetinj, narodne samobitnosti in poljskega katolištva, ki so bile praviloma skupne večini Poljakov ne glede na strankarsko pripadnost.Duda je torej sicer zmagal, vendar je njegov mandat šibkejši kot v prvo, saj tokrat ni nastopil kot novinec, temveč kot sorazmerno priljubljeni dosedanji predsednik. Čaka ga težka naloga, da se po polariziranem predvolilnem boju izkaže za predsednika vseh Poljakov. Trzaskowski se je po drugi strani v predsedniški tekmi uveljavil kot nekak naravni vodja opozicije. Izziv zanj je, kako se upreti sirenskim glasovom z evropskega zahoda in pokazati, da je mogoč tudi liberalizem srednje- in vzhodnoevropskega tipa. Liberalizem, ki bo ob družbenih vprašanjih zmogel več prave samozavesti in spoštovanja izročil, kot je zmorejo zahodnoevropski kolegi, ki so danes sicer najglasnejši častilci varšavskega župana.

Aleš Maver

Andrzej DudaliberalizemPoljskaRafal Trzaskowskipolitikasvet