Žalostni del dne 18. 6.
Molitev rožnega venca za domovino je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.
18. 6. 2024
Žalostni del dne 18. 6.
Molitev rožnega venca za domovino je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.
VEČ ...|18. 6. 2024
Žalostni del dne 18. 6.
Molitev rožnega venca za domovino je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.
Rožni venec
VEČ ... |
Častitljivi del
V devetdnevnici pred referendumom smo molili za spoštovanje svetosti življenja. Molitev rožnega venca je vodil zlatomašnik in nekdanji bolniški župnik Miro Šlibar, sodelovali pa so člani Delavnic molitve in življenja.
Rožni venec
Častitljivi del
V devetdnevnici pred referendumom smo molili za spoštovanje svetosti življenja. Molitev rožnega venca je vodil zlatomašnik in nekdanji bolniški župnik Miro Šlibar, sodelovali pa so člani Delavnic molitve in življenja.
VEČ ...|16. 11. 2025
Rožni venec
VEČ ... |
Veseli del
Molitev je vodil salezijanski inšpektor Peter Končan, sodelovali pa so člani Društva katoliških pedagogov Slovenije.
Rožni venec
Veseli del
Molitev je vodil salezijanski inšpektor Peter Končan, sodelovali pa so člani Društva katoliških pedagogov Slovenije.
VEČ ...|15. 11. 2025
Rožni venec
VEČ ... |
Žalostni del
Molili so člani Združenja slovenskih katoliških zdravnikov. Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.
Rožni venec
Žalostni del
Molili so člani Združenja slovenskih katoliških zdravnikov. Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.
VEČ ...|14. 11. 2025
Rožni venec
Veseli del
VEČ ...|10. 11. 2025
Rožni venec
Častitljivi del
VEČ ...|9. 11. 2025
Priporočamo
|
Aktualno
Doživetja narave
VEČ ... |
Ali si Slovenci zaslužimo dan Triglava?
Letos mineva 130 let, odkar je Jakob Aljaž postavil stolp na vrhu Triglava. Nedavno je zaokrožila pobuda, da bi 7. avgust, dan, ko je Triglav leta 1895 tudi uradno postal slovenski, razglasili kot državni praznik. Pobudo je dal Marko Viduka iz Bohinja, ki je bil naš gost. Povedal nam je, zakaj je prišel do te ideje, poslušalci pa so delili svoje mnenje o njegovi pobudi. Z nami je bil tudi konservator-restavrator iz Narodnega muzeja Slovenije mag. Gorazd Lemajič, ki je avtor razstave »Ta pleh ima dušo!«
Kmetijska oddaja
VEČ ... |
Mag. Jože Mohar o zlomu na EU trgu krompirja
Z mag. Jožetom Moharjem smo se pogovarjali o zaskrbljujočem dogajanju na EU trgu krompirja in slišali, kaj je do zloma pripeljalo in kaj to pomeni za Slovenijo in naše pridelovalce.
Program zadnjega tedna
VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 16. november 2025 ob 05-ih
Globine
VEČ ... |
Globine - Dialog z ateizmom #11 Moški pogovori, ranljivost in Bog
V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!
Duhovna misel
VEČ ... |
Najmodrejši od vseh
Gašper, Miha, Boltežar in Artaban so zajahali kamele in se odpravili na pot. Smer njihove poti je neznana, njihova vodnica je svetla zvezda ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Moja zgodba
VEČ ... |
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje - 6
Poslušate lahko še zadnjo, šesto oddajo iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Dr. Matjaž Ambrožič je predstavil jezuita patra ddr. Antona Prešerna, dr. Pavlina Bobič pa duhovnika Franceta Dolinarja, ki ga je poimenovala "plemič kulture, teolog in zgodovinar".
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 16. 11.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Graditelji slovenskega doma
VEČ ... |
Ruda Jurčec (1905-1875)
Doma je bil iz Ormoža. Končal je politično šolo v Parizu. Čeprav je Ruda Jurčec sanjal o diplomaciji, se je uveljavil kot novinar, urednik, pisatelj in esejist. Med obema vojnama je delal pri Slovencu in ga med vojno tudi urejal. Bil je bil predsednik Slovenskega novinarskega društva. Leta 1935 je izdal poglobljeno študijo o Janezu Evangelistu Kreku. Bil je dopisnik angleškega Reuterja, francoske časopisne agencije Havas in beograjske Avale. Ruda Jurčec je ob koncu vojne odšel na Koroško, od tam v Rim in konec leta 1947 v Argentino. Imel je pomembno vlogo pri začetkih Svobodne Slovenije s koledarjem, Slovenske kulturne akcije, kot sourednik in pisec je sodeloval pri skoraj vseh slovenskih revijah v Argentini. Umetniški vrh je dosegel v romanu Ljubljanski triptih. Napisal je tudi obsežne spomine Skozi luči in sence v treh delih.
