Is podcast
Tokratno oddajo bi lahko strnili v nekaj pregovorov: Da je treba najprej pomesti pred svojim pragom, da je bolje najprej odstraniti bruno iz svojega očesa in šele potem, če sploh, odstranjevati iver iz očesa svojega brata in tretjič: Gospod, postavi stražo na moja usta. Prebirali smo besedilo sv. Janeza Zlatoustega, ki ga je razlagal brat Miran Špelič.
Tokratno oddajo bi lahko strnili v nekaj pregovorov: Da je treba najprej pomesti pred svojim pragom, da je bolje najprej odstraniti bruno iz svojega očesa in šele potem, če sploh, odstranjevati iver iz očesa svojega brata in tretjič: Gospod, postavi stražo na moja usta. Prebirali smo besedilo sv. Janeza Zlatoustega, ki ga je razlagal brat Miran Špelič.
Tokratno oddajo bi lahko strnili v nekaj pregovorov: Da je treba najprej pomesti pred svojim pragom, da je bolje najprej odstraniti bruno iz svojega očesa in šele potem, če sploh, odstranjevati iver iz očesa svojega brata in tretjič: Gospod, postavi stražo na moja usta. Prebirali smo besedilo sv. Janeza Zlatoustega, ki ga je razlagal brat Miran Špelič.
Sveti Klemen Aleksandrijski nam je odgovoril na vprašanje: Kateri bogataš bo odrešen? Klemna Aleksandrijskega nam je predstavil brat Miran Špelič.
Sveti Klemen Aleksandrijski nam je odgovoril na vprašanje: Kateri bogataš bo odrešen? Klemna Aleksandrijskega nam je predstavil brat Miran Špelič.
V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Tokrat je bil poudarek na metodah meditacije, še posebej pa smo se zaustavili pri t.i. ignacijanski metodi.
V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Tokrat je bil poudarek na metodah meditacije, še posebej pa smo se zaustavili pri t.i. ignacijanski metodi.
V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Slišali ste o molitvi, ki jim pravimo »vzdihljaji«, pa tudi o duhovnem branju, Svetem pismu, cerkvenih očetih, življenju svetnikov, pridigah in duhovnih spodbudah.
V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Slišali ste o molitvi, ki jim pravimo »vzdihljaji«, pa tudi o duhovnem branju, Svetem pismu, cerkvenih očetih, življenju svetnikov, pridigah in duhovnih spodbudah.
Pogovor je bil posvečen modrosti križa, saj smo 14. septembra praznovali Povišanje svetega Križa. Predstavili smo tudi namen Dneva žalujočih, ki je po novem 15. septembra ter nakazali načine, kako smo v pomoč osebi, ki žaluje.
Pogovor je bil posvečen modrosti križa, saj smo 14. septembra praznovali Povišanje svetega Križa. Predstavili smo tudi namen Dneva žalujočih, ki je po novem 15. septembra ter nakazali načine, kako smo v pomoč osebi, ki žaluje.
V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi.. Besedilo je prineslo odgovor na vprašanje: Kaj je ustna molitev? Pa tudi o tem, katera je zasebna in katera javna molitev? Dotaknili se bomo tudi vprašanja svetopisemskih psalmov in alegoričnega pomena Svetega pisma.
V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi.. Besedilo je prineslo odgovor na vprašanje: Kaj je ustna molitev? Pa tudi o tem, katera je zasebna in katera javna molitev? Dotaknili se bomo tudi vprašanja svetopisemskih psalmov in alegoričnega pomena Svetega pisma.
V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, boste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Slišali boste o kraju in času molitve, pa tudi o zunanjih kretnjah, ki morejo spremljati molitev.
V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, boste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Slišali boste o kraju in času molitve, pa tudi o zunanjih kretnjah, ki morejo spremljati molitev.
Radijsko katehezo za bolnike in starejše je podala Marijina sestra Čudodelne svetinje s. Magdalena Mehle. Je dipl. medicinska sestra, ki že več let dela z bolniki. Pri svojem delu je pridobila veliko izkušenj, kako biti blizu trpečemu ali umirajočemu človeku. To bližino razume celostno, saj človek poleg hrane in nege potrebuje tudi pogovor, stisk roke in dobrohoten nasmeh. Dragocene so njene zgodbe, ki so jo veliko naučile o življenju.
Radijsko katehezo za bolnike in starejše je podala Marijina sestra Čudodelne svetinje s. Magdalena Mehle. Je dipl. medicinska sestra, ki že več let dela z bolniki. Pri svojem delu je pridobila veliko izkušenj, kako biti blizu trpečemu ali umirajočemu človeku. To bližino razume celostno, saj človek poleg hrane in nege potrebuje tudi pogovor, stisk roke in dobrohoten nasmeh. Dragocene so njene zgodbe, ki so jo veliko naučile o življenju.
Oddaja je namenjena vsem, ki bi radi poglobili svoje versko znanje. V sodelovanju z različnimi strokovnjaki iz teoloških znanosti, lahko poslušalci pridobijo znanja iz zgodovine verstev, družinskih tematik, občestva in novih katehetskih praks. V oddajah je mogoče tudi sodelovati z vprašanji in jih tako aktivno sooblikovati.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik vlade Matej Arčon je v minulih štirih dneh obiskal Slovence Beneluksu. Kar nekaj institucij Evropske unije ima sedež v Luksemburgu, tudi tam živi in dela okoli tisoč Slovencev. Tudi na uglednih položajih. Poseben program so mu pripravili učenci, ki šolo obiskujejo na predšolski, primarni in sekundarni stopnji. Več kot sto jih je. Minister je obiskal tudi slovensko skupnost v pokrajini Limburg na zahodu Belgije, na slovenskem dnevu v Maasmechelnu pa je tamkajšnjemu Slovenskemu društvu sv. Barbara podelil priznanje ob 95-letnici delovanja. V belgijski prestolnici se je srečal s predstavniki slovenskih skupnosti in obiskal Slovenski kulturni center z bralnim kotičkom. Včeraj je bil še v Slovenskem pastoralnem centru, ki ga vodi dr. Zvone Štrubelj in kjer pripravljajo številne dogodke, z željo, da povezujejo tamkajšnje Slovence, prizadevajo pa si tudi za promocijo matice v belgijskem okolju. Zaznati je vedno večji interes za učenje slovenskega jezika.
Na roženvensko nedeljo 6. oktobra je bila v Spominskem parku na Teharjah slovesnost v spomin na žrtve uničevalnega koncentracijskega taborišča, ki so jih od tu vodili v smrt v rudniške rove v okolici Celja. Sveto mašo jo je daroval nadškof dr. Anton Stres. Po maši je bil še kulturni program, kjer je bil osrednji govorec nekdanji predsednik državnega zbora dr. France Cukjati. V današnji oddaji ste lahko slišali nekaj poudarkov iz omenjene slovesnosti.
In časa zmanjka. Preobremenitve, ki postanejo stalnica, pritiskajo ob zid in načenjajo zdravje. Stres neizprosno terja svoje in vsak normalen mlad in izobražen človek se ozre okrog sebe in vpraša: »Kaj je meni tega treba?« »Zakaj moji vrstniki lahko hodijo 8 ur v službo, imajo čas zase, za družino, čas za prijatelje in prosti čas in dopust in ...«
Energetika v Sloveniji in po svetu je pred velikimi izzivi, ki jih prinaša uresničevanje zavez zelenega prehoda, pa tudi geopolitični vplivi. O prihodnosti slovenskega energetskega sistema in aktualnem dogajanju na tem področju smo govorili z dvema gostoma: Urošem Podobnikom, poslovnim direktorjem Holdinga Slovenskih elektrarn, ki v Sloveniji velja za največjega proizvajalca in trgovca z električno energijo, ter profesorjem na Fakulteti za elektrotehniko in direktorjem Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani dr. Andrejem Gúbino.
Tokratni gost je 23-letni vloger Vid Pintarič. Hojo v gore je zares vzljubil, ko je spoznal, da je to pravzaprav zanimivo in koristno. Prej so ga v hribe vlekli starši, kar je sovražil. Zanimati ga je začelo tudi preživetje v naravi, zato je oboje združil in zdaj praviloma na vsakem vrhu tudi prespi. Njegove podvige na youtubu spremlja na tisoče mladih, ki jih navdušuje za fizično aktivnost in kopanje v mrzli vodi. Tik pred novim podvigom se je s prijateljem Domnom Benedetičem oglasil v našem studiu.
Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija je bilo ustanovljeno leta 1996 in je v slovenskem prostoru prepoznavno kot stanovsko društvo poustvarjalcev in raziskovalcev ljudske glasbe. Je uspešen spoj posameznikov in skupin, ki se ljudskemu glasbenemu izročilu posvečajo v njegovem praktičnem delu, največkrat na podlagi lastne raziskave na terenu ali pa preko dostopnega gradiva in virov v različnih arhivih in zbirkah ljudske glasbe. Po drugi strani pa je v društvu vseskozi navzoča tudi etnomuzikološka stroka, ki se tradicijski glasbi posveča v raziskovalnem pogledu.
Odlomke z letnega koncerta Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki se je odvil zadnji petek v septembru v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
V nocojšnji oddaji ste slišali, kje je bilo v septembru Dobro delo, ki dobro dene. Slišali ste tudi od kod bodo pripeljali avtobusi na gala koncert in slišali ste posnetek akademije, ki smo jo pripravili ob blagoslovu kipa našega ustanovitelja Boleta v Knežaku na zadnjo avgustovsko nedeljo.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik vlade Matej Arčon je v minulih štirih dneh obiskal Slovence Beneluksu. Kar nekaj institucij Evropske unije ima sedež v Luksemburgu, tudi tam živi in dela okoli tisoč Slovencev. Tudi na uglednih položajih. Poseben program so mu pripravili učenci, ki šolo obiskujejo na predšolski, primarni in sekundarni stopnji. Več kot sto jih je. Minister je obiskal tudi slovensko skupnost v pokrajini Limburg na zahodu Belgije, na slovenskem dnevu v Maasmechelnu pa je tamkajšnjemu Slovenskemu društvu sv. Barbara podelil priznanje ob 95-letnici delovanja. V belgijski prestolnici se je srečal s predstavniki slovenskih skupnosti in obiskal Slovenski kulturni center z bralnim kotičkom. Včeraj je bil še v Slovenskem pastoralnem centru, ki ga vodi dr. Zvone Štrubelj in kjer pripravljajo številne dogodke, z željo, da povezujejo tamkajšnje Slovence, prizadevajo pa si tudi za promocijo matice v belgijskem okolju. Zaznati je vedno večji interes za učenje slovenskega jezika.