V radijski katehezi smo se pogovarjali z msgr. Mirom Šlibarjem. Z angeli smo »peli« hvalnico Troedinemu Bogu in občutili spremstvo v našem življenju. 

V Fiilokaliji najdemo tudi delo Marka Asketa, ki odrine na globoko in premišljuje o motivaciji naših dejanj.

Kako posredovati vero, če pa Boga ne vidimo, se bomo vprašali ob začetku veroučnega leta. Poučevanje in znanje ne zadoščata, potrebno je izkustvo, ki upošteva človekovo intelektualno, čustveno in telesno komponento. Nekatere metode, med njimi tudi igro vlog, različne skupinske interakcije, risanje, telesno izražanje, ples je predstavila doc. dr. Iva Nežič Glavica s Katedre za pastoralno in oznanjevalno teologijo pri Teološki fakulteti univerze v Ljubljani. 

Ob koncu tako imenovanih počitniških mesecev smo se v radijski katehezi s Slavkom Rebcem pogovarjali o človekovem oddihu. Sveti Avguštin nakaže skoraj idealen počitek za človeka. Bog ga zapoveduje na sedmi dan. Ljudje včasih oddih spremenimo v hlastanje za novimi doživetji. Koliko in kako se v času oddiha posvetiti odnosu z Bogom? Odgovore je poiskal med drugim tudi v Katekizmu katoliške Cerkve.

Oddaja je bila posvečena Mariji, obenem pa smo spoznali tudi svetnika sv. Roka in sv. Moniko ter blaženega Carla Acutisa.

Z nami je bil frančiškan Jan Dominik Bogataj, ki je predstavil Avguštinov pogled na molitev Očenaš.

Radijska kateheza je imela tokrat naslov »Učitelj, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?«, kot je Jezusa vprašal učitelj postave. Z nami so bili voditelji Delavnic molitve in življenja, brat Štefan Kožuh, Zvonko Erce in brat Primož Kovač.

Tokratna kateheza je bila namenjena edinosti Cerkve in »varuhom tradicije«. S tem pojmom namreč papež Frančišek v svojem apostolskem pismu nagovori škofe, prek njih pa tudi duhovnike vsega sveta. Gre za temo obhajanja bogoslužja po starem misalu iz leta 1962, ki je bil v rabi od 16. stoletja dalje, in ki med drugim še danes uporablja latinščino, duhovnik pa je proti ljudstvu obrnjen s hrbtom. Škofje so namreč poročali, da bogoslužna neenotnost na lokalni ravni neredko med verujoče vnaša ločenost. Vsebino pisma in njegov namen je predstavil nadškof Marjan Turnšek.

Ste se že kdaj vprašali, zakaj ste verni? Je vera zgolj Božji dar, ali nanjo vplivajo predvsem vzgoja, družina? In zakaj je nekateri nimajo? V tokratni katehezi je z nami duhovnik Milan Knep, ki je predstavil, kaj o tem govori katekizem, pri tem pa si bo pomagal s primerom in študijo o Johnu Lennonu. Ta si je zastavljal številna življenjska vprašanja.

Radijski katehezi, v kateri smo se učili, kako ljubiti, kot je ljubil Jezus - tudi osebo, s katero smo morda v navzkrižju. Nanjo bomo skušali pogledati z očmi Božjega sina, pa tudi na druge težke položaje, v katerih smo se morda znašli. Molili smo z voditeljicama Delavnic molitve in življenja Lidijo Slemešek in Anjo Zeme.

Ljudje posvečujemo predmete, čas, ljudi. Junij je običajno čas mašniških posvečenj. In kako gresta skupaj Božja svetost in duhovnikova grešnost? Je kaj drugače, ko gre za laike? Kako poteka obred posvečenja? Kaj pa je posvečena samskost, o kateri se danes veliko govori? O vsem tem smo govorili s sestro Magdo Burger.

Govorili smo o vlogi bolnikov ter celotnega občestva pri duhovnih poklicih. Poleg msgr. Mira Šlibarja, voditelja za pastoralo zdravja pri slovenski škofonski konferenci in lurškega kaplana, je bil tokrat naš gost tudi bogoslovec Matjaž Venta.

V dosedanjih Delavnicah molitve in življenja so bile besede naše sredstvo za približevanje Bogu. Tokrat smo ga spoznavali prek molka in počitka, ki zaobjameta to, kar je neskončno. Skušali smo se zavedati, kaj pomeni ljubiti in se čutiti ljubljene. To je najpomembnejša izkušnja božjega, to je kontemplativna molitev. Z nami sta bili molivki Zvonka Erce in Marija Kališnik.

O vlogi kristjana v politiki je razmišljal upokojeni nadškof Marjan Turnšek. 

Z msgr. Slavkom Rebcem, generalnim vikarjem koprske škofije, smo v radijski katehezi sedli ob žuboreč potok, ki je prinesel svež in aktualen pogled na večno Devico, ki ima kaj povedati tudi sodobnemu človeku.

Sveti Duhu je tihi gost naše duše, kot ga imenuje sv. Avguštin. Je naš Tolažnik, ki nas s svojo močjo utrjuje, da premagujemo naše telesne slabosti.

V radijski katehezi je bil v središču pozornosti Meliton iz Sarde in njegovo pisanje o žrtvovanem jagnjetu.

Z molivkama Anjo in Lidijo ter z besedili brata Larranage smo se v Delavnici molitve in življenje postavili v bližino Jakobovega vodnjaka in opazovali druženje Jezusa in Samarijanke, pa tudi v shodnico, kjer je učlovečeni Bog rasel ob vzkliku Poslušaj, Izrael!

Upanje za kristjane temelji v vstalem Jezusu. V oddaji boste slišali o upanju v Svetem pismu, pa tudi kje najti upanje v teh izzivalnih časih epidemije in kako o upanju razmišljajo Silva Matos, Peter Opeka, p. Janez Poljanšek in župnik Ervin Mozetič. Z nami bo msgr. Miro Šlibar.

Na velikonočno vigilijo ste v radijski katehezi prisluhnili dvema pričevanjema o moči molitve in sicer v času slovesa od zemeljskega življenja in takrat, ko zakonca doživita popolno oddaljitev drug od drugega. Z nami so bili voditelji delavnic molitve in življenja sestra Marta Žalik, Marija Kališnik, Zdenka Erce in brat Primož Kovač.

Govorili smo o papeževem apostolskem pismu o sv. Jožefu in pričevanjih o uslišanjih po sv. Jožefu. Z nami je bil bolniški duhovnik msgr. Miro Šlibar.

Sv. Kromacij Oglejski je premišljeval o sv. Jožefu. Zelo utemeljeno je papež Frančišek razglasil leto sv. Jožefa.

Ste ujetnik lastne upornosti, morda sovražnosti, apatije, jeze? Iz njihovih okov človeka reši le vseobsegajoča sprava. V katehezi smo prosili za pomiritev strasti, ozdravitev ran, pozabo žalitev, odpuščanje sebi, drugim. Z nami sta bila voditelja Delavnice molitve in življenja Anja Zeme in Stane Kobal.

O postu, kot o njem piše v Katekizmu katoliške Cerkve, smo govorili z generalnim vikarjem koprske škofije mons. Slavkom Rebcem. Post je postal sinonim za odpoved vsaj kakšnemu zemeljskemu ugodju, a je tudi pridobivanje, ne samo odpovedovanje. Kaj pa post in pokora? Kako nas postni čas vodi v odrešenje? 

Pozornost smo namenili Lurdu, saj smo 11. februarja praznovali god Lurške Matere Božje in svetovni dan bolnikov. Naš gost je bil msgr. Miro Šlibar.

Tokrat smo se napotili v puščavo prisluhnili enemu od očetov velike samote. Da je treba varovati svoj um, oziroma srce, pravi Izaija Puščavnik. Njegov asketski spis iz Filokalije nam je predstavil brat Miran Špelič. 

Ob Božji besedi in premišljevanjih španskega učitelja molitve patra Ignacia Larranage smo skupaj z Zvonko Erce in bratom Primožem Kovačem preživeli miren in poglobljen večer z Gospodom.

V tokratni Katehezi je nadškof Marjan Turnšek odgovarjal na aktualna vprašanja, ki zadevajo moralni nauk Katoliške Cerkve. O uporabi cepiv proti covidu-19, pa glede note o cepljenju Kongregacije za nauk vere. Ustavili smo se tudi pri pomisleku ameriške škofovske konference glede odločitve novega predsednika, ki se je zavezal, da bo nadaljeval nekatere politike, ki bodo spodbujale moralno zlo in ogrožale človekovo življenje in dostojanstvo, najbolj resno na področju splava, kontracepcije, zakonske zveze in teorije spola.

V radijski katehezi četrte sobote v mesecu z januarjem začenjamo sklop razmišljanj ob Katekizmu katoliške Cerkve, ki ga pripravljajo s. Magda Burger, Slavko Rebec in Milan Knep, ki  se je lotil obravnave prvih strani omenjene knjige. Te sporočajo temeljno ugotovitev, da je človek zmožen Boga. 

Začenjajmo novo obdobje življenja z dobrimi sanjami, velikodušnimi načrti in s pogledi, polnimi upanja in navdušenja. Ne sami. Gospod nam zagotavlja: »Med vami bom hodil« (3 Mz 26,12). Naš gost je bil Miro Šlibar.

V središču pozornosti je bil cerkveni oče Tertulijan in njegov nauk o molitvi.

V današnji oddaji smo prek Božje besede in meditacij ustanovitelja Delavnice Ignacia Larranage v molitvi spremljali Marijo, ženo vere. Vodila sta nas brat Primož Kovač in Anja Zeme.

Kakšna je podoba Boga, ki jo oznanja Cerkev in ki jo otrokom, mladim in odraslim prinašajo katehisti, smo vprašali redovnico in katehistinjo, sestro Magdo Burger.

Knjiga je zbirka vzhodno krščanskih asketskih in mističnih spisov, ki so v grščini nastajali od 4. do 15. stoletja. Uredila sta jo Nikodem Svetogorec in Makarij Notaras - škof Korinta ter jo objavila v Benetkah jeseni leta 1782. Njen vpliv je bil neizmeren, tako na krščanskem Vzhodu kot pozneje – od srede 20. stoletja do danes – na Zahodu.

Tokratna kateheza prve sobote je potekala v Delavnici molitve in življenja, v katerih se učimo potrpežljivo in vztrajno vstopati v osebni molitveni odnos z Gospodom, od prvih korakov do nedoumljivih globin kontemplacije. Tokrat sta bila z nami voditelja delavnic Zdenka Erce in Stane Kobal, ki sta razmišljala o tem, da smo romarji vere:»Danes nihče več ne ve, kaj naj stori z molkom. Živimo v novi puščavi. Pot do Boga je posuta s težavami. Skušnjave menjajo ime – za izvoljeno ljudstvo so se imenovale: polni lonci, ocvrte ribe, pečeno meso, egiptovska čebula in melone – zdaj pa se imenujejo: horizontalizem, sekularizem, hedonizem, subjektivizem, spontanost, lahkomiselnost.Koliko romarjev bo prišlo v Obljubljeno deželo? Koliko jih bo zapustilo težko pot vere?«

Kateri so poglavitni razlogi, da kateheza mladih kljub prizadevanju mnogih še ni dosegla zaželenega preboja in izboljšanja? Zakaj samo želja staršev, da bi otroci šli po njihovih stopinjah, ne zadošča? Kako sprejeti teženje mladih po tem, da avtonomno, od staršev neodvisno, preverjajo različne možnosti, tudi ko izbirajo ideje in nazore, ki niso ne cerkveni ne družinski? Na ta vprašanja je odgovarjal dolgoletni sodelavec na področju mladinske pastorale duhovnik Milan Knep. 

Novembrska kateheza za bolnike je posvečena čuteči in sočutni bližini ob umiranju in žalovanju. Izvir kateheze je bil v božji besedi: »Tolažite, tolažite moje ljudstvo, govori vaš Bog …« (Iz 40,1) ter misli Patricka OMalleya: »Žalujočemu smo najbolj v pomoč, ko ga z vsem bitjem poslušamo in mu dopustimo izražati svojo žalost!«

Ob pismu lyonskega škofa Evherija, ki je živel na prelomu iz 4. v 5. stoletje, smo  se podali v puščavo. Na nek način jo namreč doživljamo tudi v tem času epidemije. A puščava je lahko tudi zelo rodovitna. V Radijski katehezi je bil z nami br. dr. Miran Špelič.

Ko bi poznali Očeta! S tem vzklikom smo se podali na molitveno popotovanje v tokratni radijski katehezi. Spremljala sta nas voditelja Delavnice molitve in življenja Anja Zeme in kapucin Primož Kovač. S seboj smo vzeli sveto pismo, duhovni dnevnik in molitvenik Srečanje. Prisluhinil smo tudi misli ustanovitelja delavnice Ignacia Larranage.

Nadškof Marjan Turnšek v tokratni katehezi odgovarja na vprašanje, zakaj so škofje najprej odsvetovali prenašanje župnijskih maš prek socialnih omrežij in zakaj so potem odločitev spremenili., kaj papež ob izidu filma o njem samem pravi glede istospolno usmerjenih oseb in česa ne, zakaj za Evropo ni nujno, da bo krščanska tudi v prihodnje, in kaj pomeni vse pogostejše preganjanje kristjanov po svetu.

Kar trije katehetski simpoziji so govorili o mladih - 1972 Kateheza mladine,1974 Kateheza odraščajočih,1995 Mladostnik med družino, Cerkvijo in družbo. Lahko njihovo vsebino uporabimo tudi v sedanjem času? Kaj pa papež Fračišek sporoča mladim? 2.aprila leta 2019 je izdal posinodalno spodbudo Kristusživi, ki jo je namenil »mladim in vsemu Božjemu ljudstvu«. Kakšenje pomen te spodbude? Sogovorniki so z nami delili izkušnjo rasti v veri, povedali, kaj cenijo pri svojih župnikih in kako spoznavajo in pretresajo nauk Cerkve v svojem vsakdanjem življenju. Orisali so tudi življenje v študentskem domu JAdro v Kopru, kjer sogovornice bivajo, duhovno oskrbo pa jim nudi tudi generalni vikar koprske škofije in maldinski pastoralist Slavko Rebec.

V tokratni radijski katehezi je tema Onkološki bolnik na razpotju obupa in upanja, pogovor s Mirom Šlibarjem. Vabljeni k poslušanju.

Dogajanja v Cerkvi prvega in drugega stoletja so usodno zaznamovala njeno rast. Iz novozaveznih spisov in iz prvih del cerkvenih očetov lahko razberemo, kako je nastalo Sveto pismo, pa tudi zaslutimo probleme, s katerimi se je soočala Cerkev in jih pod vodstvom Svetega Duha rešila.