Radijska kateheza
Dve leti pred smrtjo in sredi sporov z brati, je sv. Frančišek na gori La Verna Boga spraševal, ali je imelo njegovo življenje smisel ali ne. V odgovor je prejel stigme ali Kristusove rane. Takrat je spoznal, da je ljubezen povezana s trpljenjem odpovedi. Minorit in dober poznavalec frančiškovske tradicije, p. Danilo Holc nam je odstiral globok duhovni pomen teh tednov, ki jih je Frančišek preživel na gori, saj ga je Bog sam nanje pripravljal že od spreobrnjenja naprej.
Radijska kateheza
Dve leti pred smrtjo in sredi sporov z brati, je sv. Frančišek na gori La Verna Boga spraševal, ali je imelo njegovo življenje smisel ali ne. V odgovor je prejel stigme ali Kristusove rane. Takrat je spoznal, da je ljubezen povezana s trpljenjem odpovedi. Minorit in dober poznavalec frančiškovske tradicije, p. Danilo Holc nam je odstiral globok duhovni pomen teh tednov, ki jih je Frančišek preživel na gori, saj ga je Bog sam nanje pripravljal že od spreobrnjenja naprej.
Radijska kateheza
Gost kateheze je bil nekdanji bolniški župnik v UKC Ljubljana in rektor bazilike na Ptujski Gori p. Toni Brinjovc. Kot pomemben del komunikacije z bolniki in svojci vidi tudi trenutke, ko je potrebno povedati slabo novico. O pravilnih načinih posredovanja je poučeval tudi zdravstvene delavce, saj se je ob spremljanju bolnikov veliko koristnega naučil.
Radijska kateheza
Gost kateheze je bil nekdanji bolniški župnik v UKC Ljubljana in rektor bazilike na Ptujski Gori p. Toni Brinjovc. Kot pomemben del komunikacije z bolniki in svojci vidi tudi trenutke, ko je potrebno povedati slabo novico. O pravilnih načinih posredovanja je poučeval tudi zdravstvene delavce, saj se je ob spremljanju bolnikov veliko koristnega naučil.
Radijska kateheza
Fortunacijan Oglejski je živel v četrtem stoletju in je bil škof in avtor prvega latinskega komentarja evangelijev, ki ga je leta 2012 odkril avstrijski klasični filolog Lukas J. Dorfbauer. Pogledali smo v njegovo razlago evangeljskega odlomka o čudežnem ulovu rib in to potem, ko je Peter vrgel mrežo po Gospodovi besedi. Z nami je bil brat Miran Špelič.
Radijska kateheza
Fortunacijan Oglejski je živel v četrtem stoletju in je bil škof in avtor prvega latinskega komentarja evangelijev, ki ga je leta 2012 odkril avstrijski klasični filolog Lukas J. Dorfbauer. Pogledali smo v njegovo razlago evangeljskega odlomka o čudežnem ulovu rib in to potem, ko je Peter vrgel mrežo po Gospodovi besedi. Z nami je bil brat Miran Špelič.
Radijska kateheza
Sv. Frančišek Asiški je po svojem začetnem spreobrnjenju odkrival globine molitve, še posebej slavilne in kontemplativne. V svoji gorečnosti je bil razpet med votlinami, kjer je molil, in cesto, kjer je oznanjal evangelij. Uči nas, da je Bog povsod, in da smo lahko vedno z njim, da smo mistiki v tem svetu.
Radijska kateheza
Sv. Frančišek Asiški je po svojem začetnem spreobrnjenju odkrival globine molitve, še posebej slavilne in kontemplativne. V svoji gorečnosti je bil razpet med votlinami, kjer je molil, in cesto, kjer je oznanjal evangelij. Uči nas, da je Bog povsod, in da smo lahko vedno z njim, da smo mistiki v tem svetu.
Radijska kateheza
Ob prazniku Lurške Matere božje in Svetovnem dnevu bolnikov smo slišali nekaj utrinkov sporočila papeža Frančiška in se poglobili v namen Dneva posvečenega življenja na praznik Svečnice. Osrednja gostja je bila usmiljenka, s. Metka Tušar, ki je leta 2021 zbolela za rakom možganov. V času zdravljenja se je močno opirala na Božjo besedo, saj je prepisala celotno Novo zavezo in se začela učiti na pamet Markov evangelij.
Radijska kateheza
Ob prazniku Lurške Matere božje in Svetovnem dnevu bolnikov smo slišali nekaj utrinkov sporočila papeža Frančiška in se poglobili v namen Dneva posvečenega življenja na praznik Svečnice. Osrednja gostja je bila usmiljenka, s. Metka Tušar, ki je leta 2021 zbolela za rakom možganov. V času zdravljenja se je močno opirala na Božjo besedo, saj je prepisala celotno Novo zavezo in se začela učiti na pamet Markov evangelij.
Radijska kateheza
Fortunacijan Oglejski je živel v četrtem stoletju in je bil škof in avtor prvega latinskega komentarja evangelijev, ki ga je leta 2012 odkril avstrijski klasični filolog Lukas J. Dorfbauer. Pogledali smo v njegovo razlago nedeljskega evangeljskega odlomka. Z nami je bil brat Miran Špelič.
Radijska kateheza
Fortunacijan Oglejski je živel v četrtem stoletju in je bil škof in avtor prvega latinskega komentarja evangelijev, ki ga je leta 2012 odkril avstrijski klasični filolog Lukas J. Dorfbauer. Pogledali smo v njegovo razlago nedeljskega evangeljskega odlomka. Z nami je bil brat Miran Špelič.
Radijska kateheza
V letu Frančiškove Sončne pesmi bomo vsako četrto soboto v mesecu pripravili večerno katehezo. Naši gostje bodo bratje in sestre Frančiškovih redov. Pred Nedeljo božje besede in ob začetku Svetopisemskega maratona je s. Josipa Jurić FMM pred nas postavila sv. Frančiška in njegov odnos do Svetega pisma.
Radijska kateheza
V letu Frančiškove Sončne pesmi bomo vsako četrto soboto v mesecu pripravili večerno katehezo. Naši gostje bodo bratje in sestre Frančiškovih redov. Pred Nedeljo božje besede in ob začetku Svetopisemskega maratona je s. Josipa Jurić FMM pred nas postavila sv. Frančiška in njegov odnos do Svetega pisma.
Radijska kateheza
Čeprav se večkrat sliši, da upanje umre zadnje, pa to ne drži za kristjane, saj je za nas v Jezusu Kristus upanje, ki daje življenje do smrti in še čez. O kreposti upanja je ob začetku svetega leta v radijski katehezi za bolnike in starejše spregovoril stalni diakon Alojzij Štefan, ki že vrsto dela dela v skupnosti Srečanje, kjer skrbijo, da se zasvojene osebe vračajo v novo življenje.
Radijska kateheza
Čeprav se večkrat sliši, da upanje umre zadnje, pa to ne drži za kristjane, saj je za nas v Jezusu Kristus upanje, ki daje življenje do smrti in še čez. O kreposti upanja je ob začetku svetega leta v radijski katehezi za bolnike in starejše spregovoril stalni diakon Alojzij Štefan, ki že vrsto dela dela v skupnosti Srečanje, kjer skrbijo, da se zasvojene osebe vračajo v novo življenje.
Komentar tedna
… Seznam tem v slovenskem prostoru, ki bi se jih dalo na enak način problematizirati, je v današnjem času skoraj brezmejen. Živimo pod očitno totalitarno oblastjo, pa se tega izraza za opis realnega stanja poslužujemo le redki. Pred našimi očmi propadajo šolstvo, zdravstvo, sistem domov za oskrbo starejših občanov, pa vendar ob vsakem novem zakonu, ki stvari pelje v še slabše stanje, zgolj mirno gledamo. Vedno bolj se omejuje svobodo govora, svobodo vzgoje, medijev, kmetovanja, podjetništva, pa vsi kar mirno gledamo. Smo narod izjemno marljivih ljudi, ki živi na enem najbolj rodovitnih in z naravnimi bogastvi obdarjenih koščkov zemlje, pa tega nikakor ne moremo v polnosti izkoristiti. …
Sol in luč
Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.
Naš gost
Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.
Svetovalnica
Z nami je bila Katarina Nzobandora iz Zavoda živim. Govorili smo o ranjenosti po izkušnji splava. Mnogokrat se v javnosti zmanjšuje pomen tega dejanja, pozabi na to, da ne umre le detece, ampak z njim tudi del materinega srca, naj si to prizna ali ne. Slišali smo, kako v Zavodu živim to izkusijo in kako pomagajo na poti okrevanja.
Slovencem po svetu in domovini
S fotografsko razstavo v Trstu so oživili spomin na zgodovino in izročilo, ki ju v Rablju v Kanalski dolini dandanes skušajo turistično vrednotiti. Stoletja je tamkajšnji rudnik spadal med najpomembnejše rudnike svinca in cinka v vsej Evropi in močno zaznamoval zgodovino kraja z gospodarskega in družabnega vidika. Nekdanji rudnik, ki obsega okoli 130 km rovov do 520 m pod zemljo, so spremenili v mednarodni georudarski park, ki ohranja spomin na rudarski poklic in je hkrati turistična in izobraževalna znamenitost. Fotografije, ki so razstavljene v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine v Trstu, pričajo tako o življenju in delu rudarjev kot o življenju Rabeljčanov, saj je bil v začetku XX. stoletja Rabelj zelo velika in živahna vas s približno 3.000 prebivalci. Po zaprtju rudnika leta 1991 je kraj močno prizadelo izseljevanje. Posebno zanimiv je načrt vrednotenja znamenitega Štolna, ki pod zemljo povezuje Rabelj z Logom pod Mangartom. Julija bo praznoval 120. obletnico odprtja, še piše beneški petnajstdnevnik Dom.
Ritem srca
Vam je poznano ime skupine Mana? Prav gotovo poznate vsaj katero od njihovih pesmi, ki so leta 2009 izšle na njihovem edinem albumu Ti. Po mnogih letih pa se glasbena zapuščina Alenka Zwitterja oživlja in spravlja v življenje pod okriljem nove glasbene zasedbe: Nova Mana.
Več o njihovem ustvarjanju in koncertu, ki ga pripravljajo sta v pogovoru z Blažem Lesnikom razkrila Maša Leskovar in Primož Križaj.
Petkov večer
Tednu katoliškega šolstva smo postavili piko v oddaji Petkov večer, v kateri smo z vašo pomočjo, drage poslušalke, spoštovani poslušalci, zbirali sredstva za pomoč dijakom in učencem. V oddaji so se zvrstile zgodbe iz vseh katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov, deležni smo bili glasbene ustvarjalnosti mladih, rdečo nit pa je pletla tudi skupinica maturantov v studiu.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.