Knjigi preroka Abdija in Nahuma
Tokratno katekezo je predstavil Slavko Rebec s Katehetskega urada.
26. 10. 2019
Knjigi preroka Abdija in Nahuma
Tokratno katekezo je predstavil Slavko Rebec s Katehetskega urada.

Mateja Subotičanec

VEČ ...|26. 10. 2019
Knjigi preroka Abdija in Nahuma
Tokratno katekezo je predstavil Slavko Rebec s Katehetskega urada.

Mateja Subotičanec

duhovnostspomin

Radijska kateheza

VEČ ... |
Kako naj ti pomagam prenašati bolečino?

V letu 2026 vstopamo v nov cikel katehez za bolnike in starejše, ki jih bomo pripravljali skupaj z župnikom bolniške župnije dr. Anžetom Cunkom. Tokrat nam je približal vsebino poslanice papeža Leona za februarski svetovni dan bolnikov. Njeno središče je »Sočutje Samarijana: ljubiti s prenašanjem bolečine drugega.« Iz svoje izkušnje obiskovanja bolnikov dr. Cunk dobro pozna potrebo, da je nekdo z nami, da zdrži z nami v težkih in neprijetnih situacijah. Spoznali smo tudi nekaj več o Armenski apostolski Cerkvi, kjer so letos napisali gradivo za Teden edinosti med kristjani.

Kako naj ti pomagam prenašati bolečino?

V letu 2026 vstopamo v nov cikel katehez za bolnike in starejše, ki jih bomo pripravljali skupaj z župnikom bolniške župnije dr. Anžetom Cunkom. Tokrat nam je približal vsebino poslanice papeža Leona za februarski svetovni dan bolnikov. Njeno središče je »Sočutje Samarijana: ljubiti s prenašanjem bolečine drugega.« Iz svoje izkušnje obiskovanja bolnikov dr. Cunk dobro pozna potrebo, da je nekdo z nami, da zdrži z nami v težkih in neprijetnih situacijah. Spoznali smo tudi nekaj več o Armenski apostolski Cerkvi, kjer so letos napisali gradivo za Teden edinosti med kristjani.

bolečinasočutjeTeden edinosti

Radijska kateheza

Kako naj ti pomagam prenašati bolečino?

V letu 2026 vstopamo v nov cikel katehez za bolnike in starejše, ki jih bomo pripravljali skupaj z župnikom bolniške župnije dr. Anžetom Cunkom. Tokrat nam je približal vsebino poslanice papeža Leona za februarski svetovni dan bolnikov. Njeno središče je »Sočutje Samarijana: ljubiti s prenašanjem bolečine drugega.« Iz svoje izkušnje obiskovanja bolnikov dr. Cunk dobro pozna potrebo, da je nekdo z nami, da zdrži z nami v težkih in neprijetnih situacijah. Spoznali smo tudi nekaj več o Armenski apostolski Cerkvi, kjer so letos napisali gradivo za Teden edinosti med kristjani.

VEČ ...|17. 1. 2026
Kako naj ti pomagam prenašati bolečino?

V letu 2026 vstopamo v nov cikel katehez za bolnike in starejše, ki jih bomo pripravljali skupaj z župnikom bolniške župnije dr. Anžetom Cunkom. Tokrat nam je približal vsebino poslanice papeža Leona za februarski svetovni dan bolnikov. Njeno središče je »Sočutje Samarijana: ljubiti s prenašanjem bolečine drugega.« Iz svoje izkušnje obiskovanja bolnikov dr. Cunk dobro pozna potrebo, da je nekdo z nami, da zdrži z nami v težkih in neprijetnih situacijah. Spoznali smo tudi nekaj več o Armenski apostolski Cerkvi, kjer so letos napisali gradivo za Teden edinosti med kristjani.

S. Meta Potočnik

bolečinasočutjeTeden edinosti

Radijska kateheza

VEČ ... |
Naši očetje v veri

Z Gregorjem Nazianškim gremo v četrto stoletje in ker smo pred praznikom Jezusovega krsta, smo z bratom dr. Miranom Špeličem pogledali, kaj je v svojem 39. govoru o tem napisal naš cerkveni oče.

Naši očetje v veri

Z Gregorjem Nazianškim gremo v četrto stoletje in ker smo pred praznikom Jezusovega krsta, smo z bratom dr. Miranom Špeličem pogledali, kaj je v svojem 39. govoru o tem napisal naš cerkveni oče.

duhovnostspomin

Radijska kateheza

Naši očetje v veri

Z Gregorjem Nazianškim gremo v četrto stoletje in ker smo pred praznikom Jezusovega krsta, smo z bratom dr. Miranom Špeličem pogledali, kaj je v svojem 39. govoru o tem napisal naš cerkveni oče.

VEČ ...|10. 1. 2026
Naši očetje v veri

Z Gregorjem Nazianškim gremo v četrto stoletje in ker smo pred praznikom Jezusovega krsta, smo z bratom dr. Miranom Špeličem pogledali, kaj je v svojem 39. govoru o tem napisal naš cerkveni oče.

Mateja Subotičanec

duhovnostspomin

Radijska kateheza

VEČ ... |
Pomen Frančiškovega obhajanja božiča pred 800 leti

Frančišek je po vrnitvi iz Svete dežele želel obhajati rojstvo Jezusa tudi v domačih krajih. To je storil v votlini v Grecciu. A tam je bila samo slama, premakljiv oltar ter vol in osel. Brez kipov ali živih oseb je želel pokazati, kako je Jezusovo rojstvo povezano z mašo, ki jo je izven cerkve takrat dovolil pripraviti sam tedanji papež.

Katehezo je pripravil p. Robert Bahčič OFM.

Pomen Frančiškovega obhajanja božiča pred 800 leti

Frančišek je po vrnitvi iz Svete dežele želel obhajati rojstvo Jezusa tudi v domačih krajih. To je storil v votlini v Grecciu. A tam je bila samo slama, premakljiv oltar ter vol in osel. Brez kipov ali živih oseb je želel pokazati, kako je Jezusovo rojstvo povezano z mašo, ki jo je izven cerkve takrat dovolil pripraviti sam tedanji papež.

Katehezo je pripravil p. Robert Bahčič OFM.

Grecciojaslicerojstvo Jezusa Kristusa

Radijska kateheza

Pomen Frančiškovega obhajanja božiča pred 800 leti

Frančišek je po vrnitvi iz Svete dežele želel obhajati rojstvo Jezusa tudi v domačih krajih. To je storil v votlini v Grecciu. A tam je bila samo slama, premakljiv oltar ter vol in osel. Brez kipov ali živih oseb je želel pokazati, kako je Jezusovo rojstvo povezano z mašo, ki jo je izven cerkve takrat dovolil pripraviti sam tedanji papež.

Katehezo je pripravil p. Robert Bahčič OFM.

VEČ ...|27. 12. 2025
Pomen Frančiškovega obhajanja božiča pred 800 leti

Frančišek je po vrnitvi iz Svete dežele želel obhajati rojstvo Jezusa tudi v domačih krajih. To je storil v votlini v Grecciu. A tam je bila samo slama, premakljiv oltar ter vol in osel. Brez kipov ali živih oseb je želel pokazati, kako je Jezusovo rojstvo povezano z mašo, ki jo je izven cerkve takrat dovolil pripraviti sam tedanji papež.

Katehezo je pripravil p. Robert Bahčič OFM.

s. Meta Potočnik

Grecciojaslicerojstvo Jezusa Kristusa

Radijska kateheza

VEČ ... |
Vedno je potrebno upati in vztrajati

Decembrska kateheza prinaša pogovor z lurškim kaplanom Mirom Šlibarjem, ki se po sedmih letih zvestega pripravljanja vsebin za bolnike in starejše, poslavlja od tega poslanstva. Z njim je bil tudi mož in oče Nik Šavli, ki ga je Šlibar krstil in mu podelil bolniško maziljenje pri samo štirih letih, saj je bil v smrtni nevarnosti. Spregovorila sta o moči tega zakramenta, svoji veri danes in o njunem odnosu, ki še kar traja. 

Vedno je potrebno upati in vztrajati

Decembrska kateheza prinaša pogovor z lurškim kaplanom Mirom Šlibarjem, ki se po sedmih letih zvestega pripravljanja vsebin za bolnike in starejše, poslavlja od tega poslanstva. Z njim je bil tudi mož in oče Nik Šavli, ki ga je Šlibar krstil in mu podelil bolniško maziljenje pri samo štirih letih, saj je bil v smrtni nevarnosti. Spregovorila sta o moči tega zakramenta, svoji veri danes in o njunem odnosu, ki še kar traja. 

bolniško maziljenjekrst v siliupanje

Radijska kateheza

Vedno je potrebno upati in vztrajati

Decembrska kateheza prinaša pogovor z lurškim kaplanom Mirom Šlibarjem, ki se po sedmih letih zvestega pripravljanja vsebin za bolnike in starejše, poslavlja od tega poslanstva. Z njim je bil tudi mož in oče Nik Šavli, ki ga je Šlibar krstil in mu podelil bolniško maziljenje pri samo štirih letih, saj je bil v smrtni nevarnosti. Spregovorila sta o moči tega zakramenta, svoji veri danes in o njunem odnosu, ki še kar traja. 

VEČ ...|20. 12. 2025
Vedno je potrebno upati in vztrajati

Decembrska kateheza prinaša pogovor z lurškim kaplanom Mirom Šlibarjem, ki se po sedmih letih zvestega pripravljanja vsebin za bolnike in starejše, poslavlja od tega poslanstva. Z njim je bil tudi mož in oče Nik Šavli, ki ga je Šlibar krstil in mu podelil bolniško maziljenje pri samo štirih letih, saj je bil v smrtni nevarnosti. Spregovorila sta o moči tega zakramenta, svoji veri danes in o njunem odnosu, ki še kar traja. 

s. Meta Potočnik

bolniško maziljenjekrst v siliupanje

Radijska kateheza

VEČ ... |
Skrb za druge in skrb zase

Pojav izgorelosti, kronične utrujenosti ali kronične bolečine so v današnjem času pokazatelji, da smo sebe postavili skoraj na zadnje mesto, medtem ko skrbimo za druge. Jezus nas seveda uči darovanja, a nas spomni, kakor je tudi svoje učence, da moramo poskrbeti tudi za počitek, odmik in molitev. V katehezi bomo s sodelavci Svetopisemske družbe odkrivali nauke Svetega pisma, ki nas učijo pravega ravnotežja na tem področju. 

Skrb za druge in skrb zase

Pojav izgorelosti, kronične utrujenosti ali kronične bolečine so v današnjem času pokazatelji, da smo sebe postavili skoraj na zadnje mesto, medtem ko skrbimo za druge. Jezus nas seveda uči darovanja, a nas spomni, kakor je tudi svoje učence, da moramo poskrbeti tudi za počitek, odmik in molitev. V katehezi bomo s sodelavci Svetopisemske družbe odkrivali nauke Svetega pisma, ki nas učijo pravega ravnotežja na tem področju. 

duhovnostvzgojazdravje

Radijska kateheza

Skrb za druge in skrb zase

Pojav izgorelosti, kronične utrujenosti ali kronične bolečine so v današnjem času pokazatelji, da smo sebe postavili skoraj na zadnje mesto, medtem ko skrbimo za druge. Jezus nas seveda uči darovanja, a nas spomni, kakor je tudi svoje učence, da moramo poskrbeti tudi za počitek, odmik in molitev. V katehezi bomo s sodelavci Svetopisemske družbe odkrivali nauke Svetega pisma, ki nas učijo pravega ravnotežja na tem področju. 

VEČ ...|6. 12. 2025
Skrb za druge in skrb zase

Pojav izgorelosti, kronične utrujenosti ali kronične bolečine so v današnjem času pokazatelji, da smo sebe postavili skoraj na zadnje mesto, medtem ko skrbimo za druge. Jezus nas seveda uči darovanja, a nas spomni, kakor je tudi svoje učence, da moramo poskrbeti tudi za počitek, odmik in molitev. V katehezi bomo s sodelavci Svetopisemske družbe odkrivali nauke Svetega pisma, ki nas učijo pravega ravnotežja na tem področju. 

Radio Ognjišče

duhovnostvzgojazdravje

Radijska kateheza

VEČ ... |
Pomen odpuščanja

Iz Svetopisemske družbe Slovenije so predstavili pomen odpuščanja, ki ima izjemen pomen na poti notranjega ozdravljenja. Na vprašanja, zakaj si Bog želi, da odpustimo in zakaj je to tako težko storiti, je v svojem pričevanju pojasnila Marija Kern.

 

Pomen odpuščanja

Iz Svetopisemske družbe Slovenije so predstavili pomen odpuščanja, ki ima izjemen pomen na poti notranjega ozdravljenja. Na vprašanja, zakaj si Bog želi, da odpustimo in zakaj je to tako težko storiti, je v svojem pričevanju pojasnila Marija Kern.

 

duhovnostvzgoja

Radijska kateheza

Pomen odpuščanja

Iz Svetopisemske družbe Slovenije so predstavili pomen odpuščanja, ki ima izjemen pomen na poti notranjega ozdravljenja. Na vprašanja, zakaj si Bog želi, da odpustimo in zakaj je to tako težko storiti, je v svojem pričevanju pojasnila Marija Kern.

 

VEČ ...|29. 11. 2025
Pomen odpuščanja

Iz Svetopisemske družbe Slovenije so predstavili pomen odpuščanja, ki ima izjemen pomen na poti notranjega ozdravljenja. Na vprašanja, zakaj si Bog želi, da odpustimo in zakaj je to tako težko storiti, je v svojem pričevanju pojasnila Marija Kern.

 

Meta Potočnik

duhovnostvzgoja

Radijska kateheza

VEČ ... |
Revščina nas doleti, uboštvo si izberemo sami

Kapucin br. Primož Kovač je v katehezi odstrl globino odnosa sv. Frančiška do Boga Očeta, ki se je v polnosti pokazal v njegovi temeljni odločitvi za uboštvo. To seveda ni revščina, ki nas doleti, temveč svobodna odločitev za način življenja po evangeliju. Zajema naš odnos do materialnih dobrin, naših sposobnosti, zdravja in mesta na družbeni lestvici. 

Revščina nas doleti, uboštvo si izberemo sami

Kapucin br. Primož Kovač je v katehezi odstrl globino odnosa sv. Frančiška do Boga Očeta, ki se je v polnosti pokazal v njegovi temeljni odločitvi za uboštvo. To seveda ni revščina, ki nas doleti, temveč svobodna odločitev za način življenja po evangeliju. Zajema naš odnos do materialnih dobrin, naših sposobnosti, zdravja in mesta na družbeni lestvici. 

sv. Frančišekduh uboštvadenar

Radijska kateheza

Revščina nas doleti, uboštvo si izberemo sami

Kapucin br. Primož Kovač je v katehezi odstrl globino odnosa sv. Frančiška do Boga Očeta, ki se je v polnosti pokazal v njegovi temeljni odločitvi za uboštvo. To seveda ni revščina, ki nas doleti, temveč svobodna odločitev za način življenja po evangeliju. Zajema naš odnos do materialnih dobrin, naših sposobnosti, zdravja in mesta na družbeni lestvici. 

VEČ ...|22. 11. 2025
Revščina nas doleti, uboštvo si izberemo sami

Kapucin br. Primož Kovač je v katehezi odstrl globino odnosa sv. Frančiška do Boga Očeta, ki se je v polnosti pokazal v njegovi temeljni odločitvi za uboštvo. To seveda ni revščina, ki nas doleti, temveč svobodna odločitev za način življenja po evangeliju. Zajema naš odnos do materialnih dobrin, naših sposobnosti, zdravja in mesta na družbeni lestvici. 

s. Meta Potočnik

sv. Frančišekduh uboštvadenar

Radijska kateheza

VEČ ... |
Ne umiram, v Življenje stopam

V katehezi za bolnike in starejše smo se ob konkretnih primerih umirajoče deklice, matere in babice poglobili v upanje, ki ne ugasne, saj je krščansko upanje usmerjeno v posmrtno življenje. Mesec november je še prav posebej primeren čas, da iščemo odgovore na vprašanja o poslavljanju, o smrti in večnem življenju, čeprav vemo, da vseh odgovorov ne bomo našli. Katehezo je pripravil dolgoletni spremljevalec bolnikov duhovnik Miro Šlibar.

Ne umiram, v Življenje stopam

V katehezi za bolnike in starejše smo se ob konkretnih primerih umirajoče deklice, matere in babice poglobili v upanje, ki ne ugasne, saj je krščansko upanje usmerjeno v posmrtno življenje. Mesec november je še prav posebej primeren čas, da iščemo odgovore na vprašanja o poslavljanju, o smrti in večnem življenju, čeprav vemo, da vseh odgovorov ne bomo našli. Katehezo je pripravil dolgoletni spremljevalec bolnikov duhovnik Miro Šlibar.

posmrtno življenjeupanjeumiranje

Radijska kateheza

Ne umiram, v Življenje stopam

V katehezi za bolnike in starejše smo se ob konkretnih primerih umirajoče deklice, matere in babice poglobili v upanje, ki ne ugasne, saj je krščansko upanje usmerjeno v posmrtno življenje. Mesec november je še prav posebej primeren čas, da iščemo odgovore na vprašanja o poslavljanju, o smrti in večnem življenju, čeprav vemo, da vseh odgovorov ne bomo našli. Katehezo je pripravil dolgoletni spremljevalec bolnikov duhovnik Miro Šlibar.

VEČ ...|15. 11. 2025
Ne umiram, v Življenje stopam

V katehezi za bolnike in starejše smo se ob konkretnih primerih umirajoče deklice, matere in babice poglobili v upanje, ki ne ugasne, saj je krščansko upanje usmerjeno v posmrtno življenje. Mesec november je še prav posebej primeren čas, da iščemo odgovore na vprašanja o poslavljanju, o smrti in večnem življenju, čeprav vemo, da vseh odgovorov ne bomo našli. Katehezo je pripravil dolgoletni spremljevalec bolnikov duhovnik Miro Šlibar.

s. Meta Potočnik

posmrtno življenjeupanjeumiranje

Radijska kateheza

Radijska kateheza

Oddaja je namenjena vsem, ki bi radi poglobili svoje versko znanje. V sodelovanju z različnimi strokovnjaki iz teoloških znanosti, lahko poslušalci pridobijo znanja iz zgodovine verstev, družinskih tematik, občestva in novih katehetskih praks. V oddajah je mogoče tudi sodelovati z vprašanji in jih tako aktivno sooblikovati.

s. Meta Potočnik

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. januar 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 27. januar 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Moja zgodba

VEČ ... |
Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -3

Prisluhnete lahko tretji oddaji s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Simpozij je potekal 10. septembra 2025 (lani). Dr. Željko Oset je pripravil prispevek o Jožetu Košarju, piscu karakteristik, prof. dr. Mitja Ferenc pa razmišljanje na temo Pokop za vse naše mrtve. 

Simpozij: Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem -3

Prisluhnete lahko tretji oddaji s prispevki iz simpozija z naslovom Temna in težka dediščina komunistične revolucije na Slovenskem, ki sta ga skupaj pripravila Slovenska matica in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani v sklopu Leta dediščine. Simpozij je potekal 10. septembra 2025 (lani). Dr. Željko Oset je pripravil prispevek o Jožetu Košarju, piscu karakteristik, prof. dr. Mitja Ferenc pa razmišljanje na temo Pokop za vse naše mrtve. 

Jože Bartolj

spominpolitikatemna in težka dediščina komunistične revolucije na SlovenskemŽeljko OsetJože KošarMitja Ferenc

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Letošnja Tischlerjeva nagrada Herti Maurer-Lausegger

Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem včeraj prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega Zdravko Inzko pravi, da nagrajenka odkriva skrite zaklade in omogoča, da nekatere stvari, kot ziljsko narečje, ne odidejo v pozabo. Vse življenje si je prizadevala za ohranjanje kulturne dediščine na Koroškem, v zadnjem času še posebej na Zili. Janko Krištof, predsednik Krščanske kulture zveze, pa je dejal, da je nagrado prejela, ker je našla izgubljene stike in veliko reči otela pozabe. Herti Maurer-Lausegger, ki je prejela že Kugyjevo nagrado, plaketo Nika Kureta, slavistično in koroško deželno nagrado, Tischlerejeva nagrada pomeni zelo veliko in jo namenja vsem, ki so z njo sodelovali in jo v kakršnikoli obliki podprli. Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen, ki obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru. 

Letošnja Tischlerjeva nagrada Herti Maurer-Lausegger

Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem včeraj prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega Zdravko Inzko pravi, da nagrajenka odkriva skrite zaklade in omogoča, da nekatere stvari, kot ziljsko narečje, ne odidejo v pozabo. Vse življenje si je prizadevala za ohranjanje kulturne dediščine na Koroškem, v zadnjem času še posebej na Zili. Janko Krištof, predsednik Krščanske kulture zveze, pa je dejal, da je nagrado prejela, ker je našla izgubljene stike in veliko reči otela pozabe. Herti Maurer-Lausegger, ki je prejela že Kugyjevo nagrado, plaketo Nika Kureta, slavistično in koroško deželno nagrado, Tischlerejeva nagrada pomeni zelo veliko in jo namenja vsem, ki so z njo sodelovali in jo v kakršnikoli obliki podprli. Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen, ki obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Za življenje

VEČ ... |
Ne kemične odvisnosti

V oddaji je bil z nami strokovnjak za nekemične odvisnosti MIha Kramli. Govoril je o pretirani rabi pametnih telefonov in zgledih iz tujine, kjer so uporabo telefonov za učence že prepovedale, ne le med poukom ampak tudi med odmori.

Ne kemične odvisnosti

V oddaji je bil z nami strokovnjak za nekemične odvisnosti MIha Kramli. Govoril je o pretirani rabi pametnih telefonov in zgledih iz tujine, kjer so uporabo telefonov za učence že prepovedale, ne le med poukom ampak tudi med odmori.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Komentar tedna

VEČ ... |
Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružba

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki  je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?

Gost mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki  je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
S pesmijo v novo leto na Hajdini 2026

Ljudske pevce Kulturno prosvetno društvo Stane Petrovič Hajdina odlikuje triglasno fantovsko petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Pevci koledujejo za novo leto in svete tri kralje. V domačem kraju pa vsako leto v začetku januarja pripravijo tudi srečanje pevcev in godcev. Odlomke s tega dogodka prinaša oddaja o ljudski glasbi.

S pesmijo v novo leto na Hajdini 2026

Ljudske pevce Kulturno prosvetno društvo Stane Petrovič Hajdina odlikuje triglasno fantovsko petje ter vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Pevci koledujejo za novo leto in svete tri kralje. V domačem kraju pa vsako leto v začetku januarja pripravijo tudi srečanje pevcev in godcev. Odlomke s tega dogodka prinaša oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Za sožitje

VEČ ... |
Trstenjakovo leto

V oddaji smo izpostavili Trstenjakovo leto. Obeležujemo ga v letu 2026, ob 120-letnici rojstva in 30-letnici smrti enega najvplivnejših slovenskih psihologov, antropologov, duhovnikov, mislecev in humanistov dvajsetega stoletja. V večernem pogovoru smo osvetlili tudi nekaj njegovih najvidnejših premislekov. 

Trstenjakovo leto

V oddaji smo izpostavili Trstenjakovo leto. Obeležujemo ga v letu 2026, ob 120-letnici rojstva in 30-letnici smrti enega najvplivnejših slovenskih psihologov, antropologov, duhovnikov, mislecev in humanistov dvajsetega stoletja. V večernem pogovoru smo osvetlili tudi nekaj njegovih najvidnejših premislekov. 

Nataša Ličen

družbapogovorodnosiduhovnostizobraževanjevzgoja

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Letošnja Tischlerjeva nagrada Herti Maurer-Lausegger

Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem včeraj prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega Zdravko Inzko pravi, da nagrajenka odkriva skrite zaklade in omogoča, da nekatere stvari, kot ziljsko narečje, ne odidejo v pozabo. Vse življenje si je prizadevala za ohranjanje kulturne dediščine na Koroškem, v zadnjem času še posebej na Zili. Janko Krištof, predsednik Krščanske kulture zveze, pa je dejal, da je nagrado prejela, ker je našla izgubljene stike in veliko reči otela pozabe. Herti Maurer-Lausegger, ki je prejela že Kugyjevo nagrado, plaketo Nika Kureta, slavistično in koroško deželno nagrado, Tischlerejeva nagrada pomeni zelo veliko in jo namenja vsem, ki so z njo sodelovali in jo v kakršnikoli obliki podprli. Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen, ki obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru. 

Letošnja Tischlerjeva nagrada Herti Maurer-Lausegger

Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem včeraj prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega Zdravko Inzko pravi, da nagrajenka odkriva skrite zaklade in omogoča, da nekatere stvari, kot ziljsko narečje, ne odidejo v pozabo. Vse življenje si je prizadevala za ohranjanje kulturne dediščine na Koroškem, v zadnjem času še posebej na Zili. Janko Krištof, predsednik Krščanske kulture zveze, pa je dejal, da je nagrado prejela, ker je našla izgubljene stike in veliko reči otela pozabe. Herti Maurer-Lausegger, ki je prejela že Kugyjevo nagrado, plaketo Nika Kureta, slavistično in koroško deželno nagrado, Tischlerejeva nagrada pomeni zelo veliko in jo namenja vsem, ki so z njo sodelovali in jo v kakršnikoli obliki podprli. Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen, ki obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura