Prvo soboto v septembru smo bili povabljeni v Borovnico, na koncert ljudskih pesmi in viž v izvedbi Tamburašev iz Borovnice in Tamburašev KUD Beltinci. Odlomke s prireditve, ki je bila dobrodelne narave in jo je povezovala Lucija Leben, je prinesla tokratna oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

V oddaji o ljudski glasbi smo gostili Tadeja Murkoviča, magistra etnologije in kulturne antropologije, godca in vnetega zbiralca ljudskega izročila Prlekov.

Družina Germín prihaja iz Rotmána, naselja v občini Juršinci. Glasba, še posebej ljudska, je sestavni del njihovega življenja. V skupini se družijo mama Julijana Germín, sin Miran Germín, hči Irena Érhatič in njihov prijatelj Franc Plohl. Odlikuje jih ubrano, večglasno petje, odprti glasovi in vsebinsko raznolik pesemski repertoar. Družino Germín smo gostili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

V Andražu nad Polzelo se je zadnjo nedeljo v avgustu odvilo 39. srečanje pevskih družin. Odlomke s prireditve, na kateri je nastopilo 11 družinskih sestavov, smo predvajali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Z namenom ohranjanja, oživljanja in predstavljanja ljudskega izročila domačega kraja in bližnje okolice so Lancovljani leta 1983 ustanovili Folklorno društvo Lancova vas. Vanj so povabili vse, ki so želeli plesati, peti in igrati. Danes v Folklornem društvu Lancova vas, ki združuje 170 članov, deluje skupina muzikantov, starejša in mlajša skupina pevk ljudskih pesmi, dve odrasli in ena otroška folklorna skupina ter skupina korantov. Društvo je ob okroglem jubileju izdalo zgoščenko Hodil sem po vrtecu ter knjigo Včeraj za danes in jutri, avtoric Nežke Lúbej in Barbare Sitar. Obe sta za oddajo o ljudski glasbi stopili pred mikrofon in predstavili 40 let Folklornega društva Lancova vas.

Redno tedensko oddajo o slovenski ljudski glasbi so tokrat oblikovali Pevska skupina Društva Šola zdravja Domžale, Jablovški pevci ter Jožica Pustoslemšek in Ivan Retko iz Primoža pri Ljubnem.

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije. Praznik veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.