Osvetlili smo nekatere vidike njegovega pontifikata, ki niso pomembni le za katoličane, za Cerkev kot tako, ampak za vse ljudi; za tiste, ki si prizadevajo za dobro vseh, za ohranitev stvarstva in za mir med narodi in dialog med verstvi. O tem so spregovorili pravnik dr. Andrej Fink, diplomat Tomaž Kunstelj in teolog dr. p. Mari Osredkar. Govorili so o njegovih odzivih na krize, ki pretresajo človeštvo od vprašanja migrantov in obrobnih do novega koronavirusa in vojn, ki smo jim priča. Predstavili so nam tudi osebne poglede na njegovo vodenje Cerkve in dialog s svetom.
Osvetlili smo nekatere vidike njegovega pontifikata, ki niso pomembni le za katoličane, za Cerkev kot tako, ampak za vse ljudi; za tiste, ki si prizadevajo za dobro vseh, za ohranitev stvarstva in za mir med narodi in dialog med verstvi. O tem so spregovorili pravnik dr. Andrej Fink, diplomat Tomaž Kunstelj in teolog dr. p. Mari Osredkar. Govorili so o njegovih odzivih na krize, ki pretresajo človeštvo od vprašanja migrantov in obrobnih do novega koronavirusa in vojn, ki smo jim priča. Predstavili so nam tudi osebne poglede na njegovo vodenje Cerkve in dialog s svetom.
Pogovor o
V oddaji smo osvetlili več vidikov dogajanja v Venezueli, kjer so posredovale ZDA in odpeljale predsednika Nicolasa Madura s soprogo. Obtožnica jima očita več kaznivih dejanj, povezanih z mamili, orožjem in terorizmom. Maduro se je izrekel za nedolžnega in spomnil, da je predsednik svoje države. Medtem je začasno na njegov položaj prisegla podpredsednica države.
Pogovor o
V oddaji smo osvetlili več vidikov dogajanja v Venezueli, kjer so posredovale ZDA in odpeljale predsednika Nicolasa Madura s soprogo. Obtožnica jima očita več kaznivih dejanj, povezanih z mamili, orožjem in terorizmom. Maduro se je izrekel za nedolžnega in spomnil, da je predsednik svoje države. Medtem je začasno na njegov položaj prisegla podpredsednica države.
Pogovor o
Na silvestrski večer je bila na sporedu posebna oddaja Pogovor o, v kateri so sodelovali radijski sodelavci Tone, Tanja, Marjana, Marta, Rok, Petra, Tadej, Franci, Robert in Urša. Sogovorniki so razmišljali o političnem dogajanju v Sloveniji, vlogi medijev, ideoloških izzivih družbe, novih medijih, Cerkvi, medijski svobodi in povezovanju s poslušalci, oglaševanju. Oddaja je ponudila strnjen in razmisleku namenjen pogled na iztekajoče se leto in izzive, ki nas čakajo v prihodnje.
Pogovor o
Na silvestrski večer je bila na sporedu posebna oddaja Pogovor o, v kateri so sodelovali radijski sodelavci Tone, Tanja, Marjana, Marta, Rok, Petra, Tadej, Franci, Robert in Urša. Sogovorniki so razmišljali o političnem dogajanju v Sloveniji, vlogi medijev, ideoloških izzivih družbe, novih medijih, Cerkvi, medijski svobodi in povezovanju s poslušalci, oglaševanju. Oddaja je ponudila strnjen in razmisleku namenjen pogled na iztekajoče se leto in izzive, ki nas čakajo v prihodnje.
Pogovor o
V oddaji bomo gostili predsednika SDS Janeza Janšo, predsednika SD Matjaža Hana in predsednika NSi Jerneja Vrtovca. Pogovor bo odprl vprašanja delovanja opozicije in vlade, napovedanih reform, stanja demokracije in vladavine prava.
Pogovor o
V oddaji bomo gostili predsednika SDS Janeza Janšo, predsednika SD Matjaža Hana in predsednika NSi Jerneja Vrtovca. Pogovor bo odprl vprašanja delovanja opozicije in vlade, napovedanih reform, stanja demokracije in vladavine prava.
Pogovor o
S predstavniki lokalne skupnosti, civilne iniciative in policije smo spregovorili o reševanju romske problematike na jugovzhodu države. Dotaknili smo se trenutnih varnostnih razmer, ukrepov v sklopu Šutarjevega zakona, dodatno predlaganih rešitev na področju socialne in delovne aktivacije ter pričakovanj različnih akterjev.
Pogovor o
S predstavniki lokalne skupnosti, civilne iniciative in policije smo spregovorili o reševanju romske problematike na jugovzhodu države. Dotaknili smo se trenutnih varnostnih razmer, ukrepov v sklopu Šutarjevega zakona, dodatno predlaganih rešitev na področju socialne in delovne aktivacije ter pričakovanj različnih akterjev.
Pogovor o
V torek 2. decembra obeležujemo Mednarodni dan boja proti suženjstvu. V tej luči smo z gosti govorili o položaju v Sloveniji, številkah s tega področja in zakonskih pomanjkljivostih ter mogočih rešitvah. Z nami so bili: predstavnica Društva Ključ - Centra za boj proti trgovanju z ljudmi Manca Raušl, predstavnica Karitas Slovenije Magdalena Strmšek Buh in inšpektor za delo iz Inšpektorata za delo Roman Pečnik.
Pogovor o
V torek 2. decembra obeležujemo Mednarodni dan boja proti suženjstvu. V tej luči smo z gosti govorili o položaju v Sloveniji, številkah s tega področja in zakonskih pomanjkljivostih ter mogočih rešitvah. Z nami so bili: predstavnica Društva Ključ - Centra za boj proti trgovanju z ljudmi Manca Raušl, predstavnica Karitas Slovenije Magdalena Strmšek Buh in inšpektor za delo iz Inšpektorata za delo Roman Pečnik.
Pogovor o
V Tednu Karitas smo v oddaji Pogovor o izpostavili pomembnost in prepoznavanje opolnomočenja ljudi v stiski, procesa, s katerim posameznik ali skupina pridobi moč, samozavest, znanje in sposobnosti, da lahko vpliva na svoje življenje, odločitve in okolje. Če iz besede »opolnomočenje« izluščimo dva zloga, PO in MOČ, lahko proces interpretiramo kot pot, po kateri se vračamo v center svoje moči. Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič in Matej Pirnat s Škofijske karitas Celje sta izpostavila svojo lastno izkušnjo in načine, kako pri svojem delu v Slovenski karitas podpirajo ljudi v stiski in njihovo pot iskanja lastne moči.
Pogovor o
V Tednu Karitas smo v oddaji Pogovor o izpostavili pomembnost in prepoznavanje opolnomočenja ljudi v stiski, procesa, s katerim posameznik ali skupina pridobi moč, samozavest, znanje in sposobnosti, da lahko vpliva na svoje življenje, odločitve in okolje. Če iz besede »opolnomočenje« izluščimo dva zloga, PO in MOČ, lahko proces interpretiramo kot pot, po kateri se vračamo v center svoje moči. Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič in Matej Pirnat s Škofijske karitas Celje sta izpostavila svojo lastno izkušnjo in načine, kako pri svojem delu v Slovenski karitas podpirajo ljudi v stiski in njihovo pot iskanja lastne moči.
Pogovor o
Župnija Ljubljana–Šentvid in Radio Ognjišče sta v Zavodu sv. Stanislava pripravila javno radijsko oddajo. Na njej so o pasteh asistiranega samomora spregovorili dolgoletna delavka Hospica Tatjana Fink, profesor ustavnega prava dr. Jernej Letnar Černič, profesor pediatrije in medicinske etike dr. Urh Grošelj ter duhovnik in profesor duhovne teologije p. Ivan Platovnjak. Posnetku pogovora ste lahko prisluhnili v oddaji.
Pogovor o
Župnija Ljubljana–Šentvid in Radio Ognjišče sta v Zavodu sv. Stanislava pripravila javno radijsko oddajo. Na njej so o pasteh asistiranega samomora spregovorili dolgoletna delavka Hospica Tatjana Fink, profesor ustavnega prava dr. Jernej Letnar Černič, profesor pediatrije in medicinske etike dr. Urh Grošelj ter duhovnik in profesor duhovne teologije p. Ivan Platovnjak. Posnetku pogovora ste lahko prisluhnili v oddaji.
Pogovor o
Pred lokalnimi volitvami, ki nas čakajo čez približno leto dni, smo spregovorili o financiranju občin, njihovih nalogah, centralizaciji države in demokratičnem deficitu na lokalni ravni. O omenjenem so v oddaji spregovorili predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar in politologinjo s Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici dr. Simona Kukovič.
Pogovor o
Pred lokalnimi volitvami, ki nas čakajo čez približno leto dni, smo spregovorili o financiranju občin, njihovih nalogah, centralizaciji države in demokratičnem deficitu na lokalni ravni. O omenjenem so v oddaji spregovorili predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar in politologinjo s Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici dr. Simona Kukovič.
Pogovor o
Aktualno v politiki, gospodarstvu in družbi, občasno tudi v Cerkvi - analiziramo in predstavljamo z zanimivimi gosti.
Naš pogled
Pretresi, ki jih s svojim značilnim vzorcem predsednikovanja sproža ameriški predsednik Trump so pošteno zamajali svet. Se bo zaradi tega zamajalo tudi sprejetje sporazuma Mercosur? Se lahko zaradi Trampove napovedi, da je Latinska Amerika dvorišče ZDA, tudi na dokaj trhlih nogah stoječ sporazum Mercosur čez noč izkaže za zelo ranljivega?
Spoznanje več, predsodek manj
Pred nami je vse bolj razgreto politično dogajanje. Stranke stopnjujejo boj za glasove volivk in volivcev, v ospredje pa prihajajo ključne teme volilne kampanje. O njih so v oddaji Spoznanje več, predsodek manj razpravljali urednik Večera Matija Stepišnik, novinar portala Zanima.me Peter Merše in politični komentator Miran Videtič.
Pogovor o
V oddaji smo osvetlili več vidikov dogajanja v Venezueli, kjer so posredovale ZDA in odpeljale predsednika Nicolasa Madura s soprogo. Obtožnica jima očita več kaznivih dejanj, povezanih z mamili, orožjem in terorizmom. Maduro se je izrekel za nedolžnega in spomnil, da je predsednik svoje države. Medtem je začasno na njegov položaj prisegla podpredsednica države.
Slovencem po svetu in domovini
Najstarejši tednik koroških Slovencev je Nedelja. Pred sto leti, marca 1926, ga je ustanovila skupina slovenskih duhovnikov na Zilji. Leta 1941 so ga nacisti prepovedali, po drugi svetovni vojni pa je znova začel izhajati. Na stoletnico Nedelje med drugim opozarja tudi dopolnjen logotip na naslovnici tednika. O jubileju so govorili na nedavnem Novoletnem srečanju v Tinjah, kjer je dolgoletni urednik Nedelje Hanzi Tomažič podčrtal, da je zelo malo primerov, kjer bi znamka ostala nespremenjena skozi sto let ... Hanzi Tomažič je za posodobitev tednika Nedelja prejel tudi častno Meškovo priznanje Združenja novinarjev in publicistov Slovenije.
Svetovalnica
Mineštre in juhe na žlico, slane palčke, ajdova ocvirkovka, ričet, žganci ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Adventna spodbuda
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Zgodbe za otroke
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Slovencem po svetu in domovini
Najstarejši tednik koroških Slovencev je Nedelja. Pred sto leti, marca 1926, ga je ustanovila skupina slovenskih duhovnikov na Zilji. Leta 1941 so ga nacisti prepovedali, po drugi svetovni vojni pa je znova začel izhajati. Na stoletnico Nedelje med drugim opozarja tudi dopolnjen logotip na naslovnici tednika. O jubileju so govorili na nedavnem Novoletnem srečanju v Tinjah, kjer je dolgoletni urednik Nedelje Hanzi Tomažič podčrtal, da je zelo malo primerov, kjer bi znamka ostala nespremenjena skozi sto let ... Hanzi Tomažič je za posodobitev tednika Nedelja prejel tudi častno Meškovo priznanje Združenja novinarjev in publicistov Slovenije.
Spoznanje več, predsodek manj
Pred nami je vse bolj razgreto politično dogajanje. Stranke stopnjujejo boj za glasove volivk in volivcev, v ospredje pa prihajajo ključne teme volilne kampanje. O njih so v oddaji Spoznanje več, predsodek manj razpravljali urednik Večera Matija Stepišnik, novinar portala Zanima.me Peter Merše in politični komentator Miran Videtič.
Kulturni utrinki
Ob začetku leta 2026 so se oglasili iz Narodne in univerzitetne knjižnice, kjer so predstavili nekatere projekte: Od rokopisa do besede, donacijo arhiva pisatelja Antona Ingoliča, bibliografija napovednikov in naslovnih vinjet za stripe in slikanice Mikija Mustra ter arhiv 295 razglednic družine Bukovec. V Tržiškem muzeju bodo v četrtek, 15. januarja ob 18h odprli razstavo Zgodbe v lesu rezbarja Petra Gučka. Plesalka Mateja Rebolj je na podelitvi nagrad Ksenije Hribar prejela nagrado za življenjsko delo.
Komentar Zanima.me
»Omejevanje števila zdravstvenih storitev koncesionarjem, prepovedi popoldanskega dela in prepovedi dela preko s.p-jev neizogibno vodijo v daljše čakalne vrste. In te so voda na mlin čistim zasebnikom, saj se pacienti zaradi čakanja v bolečinah odločijo za samoplačniško storitev. Povedano drugače – ne bo jih operiral dr. Gregor Kavčič v zasebni ordinaciji s koncesijo zanje brezplačno (preko plačila ZZZS), temveč on ali kdo drug v zasebni samoplačniški kliniki za nekaj sto ali tisoč evrov,« je zapisal urednik Rok Čakš.