Is podcast
Zaključujemo leto, ki je mogoče prvič v zgodovini na preizkušnjo postavilo celotno človeštvo. Kako naprej? Kakšen svet bomo našli po pandemiji? Kaj storiti že danes, da bomo po krizi boljši ljudje? Veliko odgovorov najdemo v papeževi okrožnici Vsi bratje. Iz nje smo izhajali, ko smo se pogovarjali z namestnikom računskega sodišča ekonomistom mag. Jorgom Petrovičem, sociologom dr. Igorjem Bahovcem in moralnim teologom dr. Romanom Globokarjem.
Zaključujemo leto, ki je mogoče prvič v zgodovini na preizkušnjo postavilo celotno človeštvo. Kako naprej? Kakšen svet bomo našli po pandemiji? Kaj storiti že danes, da bomo po krizi boljši ljudje? Veliko odgovorov najdemo v papeževi okrožnici Vsi bratje. Iz nje smo izhajali, ko smo se pogovarjali z namestnikom računskega sodišča ekonomistom mag. Jorgom Petrovičem, sociologom dr. Igorjem Bahovcem in moralnim teologom dr. Romanom Globokarjem.
Zaključujemo leto, ki je mogoče prvič v zgodovini na preizkušnjo postavilo celotno človeštvo. Kako naprej? Kakšen svet bomo našli po pandemiji? Kaj storiti že danes, da bomo po krizi boljši ljudje? Veliko odgovorov najdemo v papeževi okrožnici Vsi bratje. Iz nje smo izhajali, ko smo se pogovarjali z namestnikom računskega sodišča ekonomistom mag. Jorgom Petrovičem, sociologom dr. Igorjem Bahovcem in moralnim teologom dr. Romanom Globokarjem.
Oddajo smo v prvi vrsti namenili katoliškim medijem, saj smo v mesecu verskega tiska, dotaknili pa smo se tudi predloga zakona o medijih. Naši sogovorniki so bili direktor Ognjišča Miha Turk, direktor založbe in tednika Družina Tone Rode in politični analitik, urednik in avtor Rok Čakš.
Oddajo smo v prvi vrsti namenili katoliškim medijem, saj smo v mesecu verskega tiska, dotaknili pa smo se tudi predloga zakona o medijih. Naši sogovorniki so bili direktor Ognjišča Miha Turk, direktor založbe in tednika Družina Tone Rode in politični analitik, urednik in avtor Rok Čakš.
Pogovor o je bil tokrat namenjen dogajanju čez veliko lužo. Donald Trump se je po štirih letih vrnil v Belo hišo. Po slovesni prisegi je administracija novega predsednika ZDA že zavihala rokave. Kakšne spremembe se obetajo sami novi celini? Kaj lahko pričakuje Evropa? Se bodo zaostrili odnosi Washingtona s Kitajsko? Ali bodo Trumpove poteze vplivale na večja vojna žarišča po svetu? Vse to so vprašanja, ki smo jih pretresali s sogovornikoma v studiu. Z nami sta bila diplomat dr. Božo Cerar in strokovnjak za mednarodne odnose dr. Bogomil Ferfila.
Pogovor o je bil tokrat namenjen dogajanju čez veliko lužo. Donald Trump se je po štirih letih vrnil v Belo hišo. Po slovesni prisegi je administracija novega predsednika ZDA že zavihala rokave. Kakšne spremembe se obetajo sami novi celini? Kaj lahko pričakuje Evropa? Se bodo zaostrili odnosi Washingtona s Kitajsko? Ali bodo Trumpove poteze vplivale na večja vojna žarišča po svetu? Vse to so vprašanja, ki smo jih pretresali s sogovornikoma v studiu. Z nami sta bila diplomat dr. Božo Cerar in strokovnjak za mednarodne odnose dr. Bogomil Ferfila.
V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.
V oddaji smo govorili o vse večkrat okrnjeni pravici do groba ter stališču katoliške, islamske in pravoslavne Cerkve do sežiga in raztrosa umrle osebe. V središču bodo teološki razlogi za klasičen pogreb telesa s krsto, novejši pojavi odnosa do smrti in pokopavanja v družbi ter nekatera odprta vprašanja kot je odnos komunalnih služb do pogreba s krsto, zakaj nekatera pokopališča več ne omogočajo pokopa s krsto in kakšen je vpliv stroškov na odločitev za klasičen ali žarni pokop. Sogovorniki so bili veliki sarajevski mufti Nedžad Grabus, nadškof Marjan Turnšek in nekdanji direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar.
Davčne politike imajo ključen vpliv na konkurenčnost slovenskih podjetij. Visoke obdavčitve dohodka in prispevki za socialno varnost lahko zmanjšajo sredstva, namenjena za inovacije in razvoj. Slovenska podjetja pogosto izpostavljajo potrebo po boljšem davčnem okolju, ki bi vključevalo nižje davke na dobiček in spodbude za raziskave ter digitalizacijo. O tem so govorili v tokratnem »Pogovoru o« v katerega smo povabili predstavnike Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Kluba Slovenskih podjetnikov. Z nami so bili generalni direktor OZS Danijel Lamperger, izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček in direktor BASS d.o.o., Celje in član SBC Aleksander Bastl.
Davčne politike imajo ključen vpliv na konkurenčnost slovenskih podjetij. Visoke obdavčitve dohodka in prispevki za socialno varnost lahko zmanjšajo sredstva, namenjena za inovacije in razvoj. Slovenska podjetja pogosto izpostavljajo potrebo po boljšem davčnem okolju, ki bi vključevalo nižje davke na dobiček in spodbude za raziskave ter digitalizacijo. O tem so govorili v tokratnem »Pogovoru o« v katerega smo povabili predstavnike Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Kluba Slovenskih podjetnikov. Z nami so bili generalni direktor OZS Danijel Lamperger, izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček in direktor BASS d.o.o., Celje in član SBC Aleksander Bastl.
Napovedi za ohranitev našega naroda niso ravno optimistične. Nataliteta se tudi sicer na vseh celinah zmanjšuje. Število prebivalcev na zemlji sicer še narašča zahvaljujoč čedalje boljši zdravstveni oskrbi. Samo vprašanje časa pa je, kdaj se bo demografska krivulja začela strmo spuščati, torej kdaj se bo število ljudi na zemlji začelo drastično zmanjševati. Kaj lahko stori politika, da podpre družine in kakšne so projekcije znanstvenikov, so v našem studiu spregovorili predstojnik Katedre za osnovno bogoslovje in dialog teolog p. dr. Mari Osredkar, strokovnjak na področju umetne inteligence in kognitivnih znanosti dr. Matjaž Gams, ki ga poleg znanstvene kariere zanimajo tudi družbeni procesi in njihov razvoj, in dr. sociolog in ekonomist dr. Janez Malačič, ki se že dolgo ukvarja z vprašanjem staranja prebivalstva.
Napovedi za ohranitev našega naroda niso ravno optimistične. Nataliteta se tudi sicer na vseh celinah zmanjšuje. Število prebivalcev na zemlji sicer še narašča zahvaljujoč čedalje boljši zdravstveni oskrbi. Samo vprašanje časa pa je, kdaj se bo demografska krivulja začela strmo spuščati, torej kdaj se bo število ljudi na zemlji začelo drastično zmanjševati. Kaj lahko stori politika, da podpre družine in kakšne so projekcije znanstvenikov, so v našem studiu spregovorili predstojnik Katedre za osnovno bogoslovje in dialog teolog p. dr. Mari Osredkar, strokovnjak na področju umetne inteligence in kognitivnih znanosti dr. Matjaž Gams, ki ga poleg znanstvene kariere zanimajo tudi družbeni procesi in njihov razvoj, in dr. sociolog in ekonomist dr. Janez Malačič, ki se že dolgo ukvarja z vprašanjem staranja prebivalstva.
Sprejeti otroka ali več otrok je danes odločitev, ki močno pelje proti toku časa. Zato smo na božični dan v oddaji Pogovor o prisluhnili trem materam, ki imajo skupaj 10 otrok. Maja Bitenc jih ima sedem, Anja Maver iz Zavoda Živim dva in študentka Ana Hrbljan eno deklico, za katero skrbi sama. Povprašali smo jih, zakaj so se odločile za otroke, kakšni so odzivi okolice, kako usklajujejo obveznosti in družinsko življenje ter kaj jim pomeni božič.
Sprejeti otroka ali več otrok je danes odločitev, ki močno pelje proti toku časa. Zato smo na božični dan v oddaji Pogovor o prisluhnili trem materam, ki imajo skupaj 10 otrok. Maja Bitenc jih ima sedem, Anja Maver iz Zavoda Živim dva in študentka Ana Hrbljan eno deklico, za katero skrbi sama. Povprašali smo jih, zakaj so se odločile za otroke, kakšni so odzivi okolice, kako usklajujejo obveznosti in družinsko življenje ter kaj jim pomeni božič.
V tokratno oddajo smo povabili gospodarskega ministra in predsednika SD Matjaža Hana. Spregovoril je o trenutnem gospodarskem stanju Slovenije, odzval se je na pozive Obrtno-podjetniške zbornice za sprejem interventnih ukrepov, povedal, kdo daje tempo koaliciji in kako se v njej počuti. Odgovoril je na vprašanja o sodelovanju z drugimi političnimi strankami in ministrom Lukom Mescem, komentiral je tudi nekatera aktualna politična dogajanja.
V tokratno oddajo smo povabili gospodarskega ministra in predsednika SD Matjaža Hana. Spregovoril je o trenutnem gospodarskem stanju Slovenije, odzval se je na pozive Obrtno-podjetniške zbornice za sprejem interventnih ukrepov, povedal, kdo daje tempo koaliciji in kako se v njej počuti. Odgovoril je na vprašanja o sodelovanju z drugimi političnimi strankami in ministrom Lukom Mescem, komentiral je tudi nekatera aktualna politična dogajanja.
Naš sogovornik je bil predsednik Nove Slovenije - Krščanskih demokratov in poslanec v Evropskem parlamentu mag. Matej Tonin. Med drugim nas je zanimal njegov pogled na notranje-politično dogajanje, na nastajanje novih strank v slovenskem prostoru, pa tudi na zunanje geopolitične vplive in novoimenovano Evropsko komisijo.
Naš sogovornik je bil predsednik Nove Slovenije - Krščanskih demokratov in poslanec v Evropskem parlamentu mag. Matej Tonin. Med drugim nas je zanimal njegov pogled na notranje-politično dogajanje, na nastajanje novih strank v slovenskem prostoru, pa tudi na zunanje geopolitične vplive in novoimenovano Evropsko komisijo.
Aktualno v politiki, gospodarstvu in družbi, občasno tudi v Cerkvi - analiziramo in predstavljamo z zanimivimi gosti.
Krovni Zakon o kmetijstvu in še šest zakonov s tega področja je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo za zaprtimi vrati brez sodelovanja kmetov, trdijo na KGZS. Predlagana zakonodaja prinaša več birokracije in nova bremena, kako naj se mladi odločajo za kmetovanje, če jim za vrat natikajo nove zanke?
Za treking, ki v njenem vznožju obkroži najvišjo goro v Alpah Mont Blanc, pravijo, da je eden izmed najlepših trekingov v Evropi. Prečka tri države - Italijo, Francijo in Švico. Izziva se vsako leto lotijo tudi tekači na legendarni preizkušnji Ultra Trail du Mont Blanc, ki 170 km in 10.000 višinskih metrov brez daljših premorov pretečejo v enem kosu. O duhovni izkušnji te preizkušnje je razmišljal asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in duhovnik ljubljanske nadškofije dr. Matjaž Celarc.
Oddajo smo v prvi vrsti namenili katoliškim medijem, saj smo v mesecu verskega tiska, dotaknili pa smo se tudi predloga zakona o medijih. Naši sogovorniki so bili direktor Ognjišča Miha Turk, direktor založbe in tednika Družina Tone Rode in politični analitik, urednik in avtor Rok Čakš.
Naslednji teden bomo praznovali kulturni dan. V ospredju bo umetnost in zdi se mi primerno, da spregovorim o lepoti. K temu nas vabijo tudi besede Dostojevskega: “Lepota bo rešila svet”.
Komentar je pripravil sociolog, dr. Igor Bahovec.
Na nedavnem srečanju s katoliškimi novinarji nas je nadškof Stanislav Zore spodbudil, naj iščemo dobro v svetu, ki ga je veliko več kot slabega; naj prinašamo dobre zgodbe, ki bodo ljudi navdihnile. Ko sem premišljevala, kaj bi pisala v tokratnem Našem pogledu, sem ob prazniku svečnice, ki je tudi dan posvečenega življenja, pomislila na mnoge skrite darovalce, ki dan za dnem, mnogi v tihoti in umaknjeni od medijskih žarometov, dvigujejo dušo našega sveta. Gre za posvečene Bogu, kot so redovniki, redovnice in laiki z obljubami.
Msgr. Riccardo Lamba, ki je po lanski veliki noči nastopil službo nadškofa v Vidmu, prej pa je bil pomožni škof v rimski škofiji, je držal obljubo, ki jo je dal v odmevnem božičnem intervjuju za kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, in je danes na obisku v Benečiji. Začel je v multimedijskem muzeju SMO v Špetru, nadaljeval z večernicami v cerkvi svetega Lenarta v Podutani, sledilo je srečanje s slovenskimi organizacijami, duhovniki, ki delujejo na tem področju in z župani, in sicer tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. V omenjenem intervjuju je nadškof povedal, da so mu zelo všeč melodije slovenskih pesmi in želi, da se bodo pri svetih mašah uporabljali domači jeziki. Ti naj se slišijo tudi pri velikih slovesnostih v katedrali v Vidmu. Ker skoraj ni več beneških duhovnikov, je nadškof mnenja, da se morajo tisti, ki študirajo za ta poklic, naučiti tudi slovensko, da bodo jezik lahko uporabljali v slovenskih župnijah. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.
Ob slovenskem kulturnem prazniku bodo v galeriji Staneta Kregarja v Zavodu sv. Stanislava odprli razstavo slik akademskega slikarja in grafika Marijana Tršarja. Odprtje bo v sredo, 5. februarja, ob 18. uri v Kregarjevem atriju. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.
Pred kratkim je Gibanje Svoboda praznovalo svoj tretji rojstni dan. Ob obletnici so zapisali, da so njihove vrednote enake kot ob nastanku stranke. Na svoji spletni strani jih navajajo: svoboda, spoštovanje, vključenost, gibanje in skupnost.
Te vrednote so res spoštovanja vredne. In dobre. Toda po treh letih obstoja Gibanja in po skoraj treh letih vladanja Svobode lahko na vseh področjih v praksi doživljamo popolno nasprotje zgoraj omenjenih vrednot.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Poslušalko bi rada pripravila čokoladne in sadne mafine in jo je zanimalo, kako naj jih nadeva. Večkrat jih je že poskušala napolniti z nutello, tako da jo je v model vlila malo mase, dodala žličko nutelle in nato pokrila z drugim delom mase. A je v teh primerih vedno nastala luknja v mafinih. Sestra Nikolina je povedala, da do luknja pride zato, ker so pripravljeni s pecilnim praškom, ki dviga testo. Zato v to sladico dajemo koščke čokolade ali naribano čokolado, lahko tudi kakšno suho sadje (brusnice, rozine, marelice ...). To umešamo v maso, ki jo nato nalagamo v modele.