V oddaji Od slike do besede smo tokrat pred začetkom Tedna Karitas objavili posnetek okrogle mize z naslovom Srce, ki sprejema, srce, ki podarja. Ta je minuli konec tedna potekala v vipavskem dvorcu Lanthieri, kjer so ob tej prilki odprli razstavo del, ki so avgusta nastala na likovni koloniji Umetniki za Karitas. Tema je bila umetnost in dobrodelnost.
V drugem delu oddaje pa ste lahko prisluhnili pogovoru z operno prvakinjo Mileno Morača, ki bo ob 40 letnici umetniškega ustvarjanja nastopila v Verdijevi Tosci.
kulturalikovna umetnostSinji vrhUmetniki za karitasAnamarija Stibilj ŠajnMarjana Plesničar JezeršekDanilo ZavrtanikPrimož ErjavecSilva KarimMilena Morača
V oddaji Od slike do besede smo tokrat pred začetkom Tedna Karitas objavili posnetek okrogle mize z naslovom Srce, ki sprejema, srce, ki podarja. Ta je minuli konec tedna potekala v vipavskem dvorcu Lanthieri, kjer so ob tej prilki odprli razstavo del, ki so avgusta nastala na likovni koloniji Umetniki za Karitas. Tema je bila umetnost in dobrodelnost.
V drugem delu oddaje pa ste lahko prisluhnili pogovoru z operno prvakinjo Mileno Morača, ki bo ob 40 letnici umetniškega ustvarjanja nastopila v Verdijevi Tosci.
V oddaji Od slike do besede smo tokrat pred začetkom Tedna Karitas objavili posnetek okrogle mize z naslovom Srce, ki sprejema, srce, ki podarja. Ta je minuli konec tedna potekala v vipavskem dvorcu Lanthieri, kjer so ob tej prilki odprli razstavo del, ki so avgusta nastala na likovni koloniji Umetniki za Karitas. Tema je bila umetnost in dobrodelnost.
V drugem delu oddaje pa ste lahko prisluhnili pogovoru z operno prvakinjo Mileno Morača, ki bo ob 40 letnici umetniškega ustvarjanja nastopila v Verdijevi Tosci.
kulturalikovna umetnostSinji vrhUmetniki za karitasAnamarija Stibilj ŠajnMarjana Plesničar JezeršekDanilo ZavrtanikPrimož ErjavecSilva KarimMilena Morača
To je naslov svetopisemskega slovarja, ki ga je napisal celjski škof dr. Maksimiljan Matjaž. Vsebuje 97 zanimivih gesel, ki pomagajo odkrivati Besedo in ustvariti v srcu prostor zanjo.
To je naslov svetopisemskega slovarja, ki ga je napisal celjski škof dr. Maksimiljan Matjaž. Vsebuje 97 zanimivih gesel, ki pomagajo odkrivati Besedo in ustvariti v srcu prostor zanjo.
To je naslov svetopisemskega slovarja, ki ga je napisal celjski škof dr. Maksimiljan Matjaž. Vsebuje 97 zanimivih gesel, ki pomagajo odkrivati Besedo in ustvariti v srcu prostor zanjo.
To je naslov svetopisemskega slovarja, ki ga je napisal celjski škof dr. Maksimiljan Matjaž. Vsebuje 97 zanimivih gesel, ki pomagajo odkrivati Besedo in ustvariti v srcu prostor zanjo.
Kulturno društvo Mohorjan Prevalje je ob 30-letnici slovenske neodvisnosti izdalo zbornik Slovenec sem. Z njim so želeli obuditi spomin na to, kaj so kultura, umetnost, znanost in vera skozi zgodovino prispevali narodu na njegovi poti do osamosvojitve. V oddaji Od slike do besede je bil z nami urednik knjige dr. Aleš Maver!
Kulturno društvo Mohorjan Prevalje je ob 30-letnici slovenske neodvisnosti izdalo zbornik Slovenec sem. Z njim so želeli obuditi spomin na to, kaj so kultura, umetnost, znanost in vera skozi zgodovino prispevali narodu na njegovi poti do osamosvojitve. V oddaji Od slike do besede je bil z nami urednik knjige dr. Aleš Maver!
Kulturno društvo Mohorjan Prevalje je ob 30-letnici slovenske neodvisnosti izdalo zbornik Slovenec sem. Z njim so želeli obuditi spomin na to, kaj so kultura, umetnost, znanost in vera skozi zgodovino prispevali narodu na njegovi poti do osamosvojitve. V oddaji Od slike do besede je bil z nami urednik knjige dr. Aleš Maver!
Kulturno društvo Mohorjan Prevalje je ob 30-letnici slovenske neodvisnosti izdalo zbornik Slovenec sem. Z njim so želeli obuditi spomin na to, kaj so kultura, umetnost, znanost in vera skozi zgodovino prispevali narodu na njegovi poti do osamosvojitve. V oddaji Od slike do besede je bil z nami urednik knjige dr. Aleš Maver!
Poslušajte eseje iz nagrajene knjige Povest o knjigah.
Napisal jo je prvi kulturni minister prve demokratične vlade dr. Andrej Capuder.
Leta 2022 namreč pesnik, prevajalec in pisatelj dr.Capuder praznoval osemdesetletnico.
Poslušajte eseje iz nagrajene knjige Povest o knjigah.
Napisal jo je prvi kulturni minister prve demokratične vlade dr. Andrej Capuder.
Leta 2022 namreč pesnik, prevajalec in pisatelj dr.Capuder praznoval osemdesetletnico.
Poslušajte eseje iz nagrajene knjige Povest o knjigah.
Napisal jo je prvi kulturni minister prve demokratične vlade dr. Andrej Capuder.
Leta 2022 namreč pesnik, prevajalec in pisatelj dr.Capuder praznoval osemdesetletnico.
Poslušajte eseje iz nagrajene knjige Povest o knjigah.
Napisal jo je prvi kulturni minister prve demokratične vlade dr. Andrej Capuder.
Leta 2022 namreč pesnik, prevajalec in pisatelj dr.Capuder praznoval osemdesetletnico.
30. aprila je obletnica smrti zamejske pesnice in učiteljice Ljubke Šorli (19. februar 1910, Tolmin, - 30. april 1993). Zato smo v oddaji Od slike do besede predvajali Sonetni venec z naslovom Neizpovedana ljubezen. Pripravili so ga v Ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija iz Celja. Sonetni venec je recitirala Lada Ščurek z glasbo ga je obogatil Peter Napret.
30. aprila je obletnica smrti zamejske pesnice in učiteljice Ljubke Šorli (19. februar 1910, Tolmin, - 30. april 1993). Zato smo v oddaji Od slike do besede predvajali Sonetni venec z naslovom Neizpovedana ljubezen. Pripravili so ga v Ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija iz Celja. Sonetni venec je recitirala Lada Ščurek z glasbo ga je obogatil Peter Napret.
literarni večer Ljubka Šorli poezija Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Neizpovedna ljubezen
30. aprila je obletnica smrti zamejske pesnice in učiteljice Ljubke Šorli (19. februar 1910, Tolmin, - 30. april 1993). Zato smo v oddaji Od slike do besede predvajali Sonetni venec z naslovom Neizpovedana ljubezen. Pripravili so ga v Ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija iz Celja. Sonetni venec je recitirala Lada Ščurek z glasbo ga je obogatil Peter Napret.
30. aprila je obletnica smrti zamejske pesnice in učiteljice Ljubke Šorli (19. februar 1910, Tolmin, - 30. april 1993). Zato smo v oddaji Od slike do besede predvajali Sonetni venec z naslovom Neizpovedana ljubezen. Pripravili so ga v Ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija iz Celja. Sonetni venec je recitirala Lada Ščurek z glasbo ga je obogatil Peter Napret.
literarni večer Ljubka Šorli poezija Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Neizpovedna ljubezen
Knjigo z naslovom Povest o latinščini, ki jo je napisal Tore Janson, pronicljivi švedski jezikoslovec, nam je prestavil dr. Aleš Maver, tudi avtor predgovora v slovenskem prevodu knjige.
Knjigo z naslovom Povest o latinščini, ki jo je napisal Tore Janson, pronicljivi švedski jezikoslovec, nam je prestavil dr. Aleš Maver, tudi avtor predgovora v slovenskem prevodu knjige.
Knjigo z naslovom Povest o latinščini, ki jo je napisal Tore Janson, pronicljivi švedski jezikoslovec, nam je prestavil dr. Aleš Maver, tudi avtor predgovora v slovenskem prevodu knjige.
Knjigo z naslovom Povest o latinščini, ki jo je napisal Tore Janson, pronicljivi švedski jezikoslovec, nam je prestavil dr. Aleš Maver, tudi avtor predgovora v slovenskem prevodu knjige.
V oddaji Od slike do besede ste lahko slišali pogovor o knjigah in založništvu. Z nami je bila Maja Hartman Jug ustanoviteljica založbe Hart. Pri tej založbi med drugim izdajajo zbirki Naravna in Kulturna dediščina. Pogovor je pripravila je Nataša Ličen!
V oddaji Od slike do besede ste lahko slišali pogovor o knjigah in založništvu. Z nami je bila Maja Hartman Jug ustanoviteljica založbe Hart. Pri tej založbi med drugim izdajajo zbirki Naravna in Kulturna dediščina. Pogovor je pripravila je Nataša Ličen!
V oddaji Od slike do besede ste lahko slišali pogovor o knjigah in založništvu. Z nami je bila Maja Hartman Jug ustanoviteljica založbe Hart. Pri tej založbi med drugim izdajajo zbirki Naravna in Kulturna dediščina. Pogovor je pripravila je Nataša Ličen!
V oddaji Od slike do besede ste lahko slišali pogovor o knjigah in založništvu. Z nami je bila Maja Hartman Jug ustanoviteljica založbe Hart. Pri tej založbi med drugim izdajajo zbirki Naravna in Kulturna dediščina. Pogovor je pripravila je Nataša Ličen!
V oddaji smo predstavili knjigo iz zbirke Glasovi, ki je izšla pri znanstveno raziskovalnem centru slovenske akademije znanosti in umetnosti. Urednica knjige je akademkinja dr. Marija Stanonik, 53. zvezek zbirke nam je predstavila Milena Igličar. Slišali smo tudi nekaj narečnih pripovedi.
V oddaji smo predstavili knjigo iz zbirke Glasovi, ki je izšla pri znanstveno raziskovalnem centru slovenske akademije znanosti in umetnosti. Urednica knjige je akademkinja dr. Marija Stanonik, 53. zvezek zbirke nam je predstavila Milena Igličar. Slišali smo tudi nekaj narečnih pripovedi.
V oddaji smo predstavili knjigo iz zbirke Glasovi, ki je izšla pri znanstveno raziskovalnem centru slovenske akademije znanosti in umetnosti. Urednica knjige je akademkinja dr. Marija Stanonik, 53. zvezek zbirke nam je predstavila Milena Igličar. Slišali smo tudi nekaj narečnih pripovedi.
V oddaji smo predstavili knjigo iz zbirke Glasovi, ki je izšla pri znanstveno raziskovalnem centru slovenske akademije znanosti in umetnosti. Urednica knjige je akademkinja dr. Marija Stanonik, 53. zvezek zbirke nam je predstavila Milena Igličar. Slišali smo tudi nekaj narečnih pripovedi.
Slišali smo predstavitev pesniškega prvenca dr. Marka Pišljarja, nekaj Duhovnih sonetov iz istoimenske zbirke nam je prebral dramski igralec Gregor Čušin.
Slišali smo predstavitev pesniškega prvenca dr. Marka Pišljarja, nekaj Duhovnih sonetov iz istoimenske zbirke nam je prebral dramski igralec Gregor Čušin.
Slišali smo predstavitev pesniškega prvenca dr. Marka Pišljarja, nekaj Duhovnih sonetov iz istoimenske zbirke nam je prebral dramski igralec Gregor Čušin.
Slišali smo predstavitev pesniškega prvenca dr. Marka Pišljarja, nekaj Duhovnih sonetov iz istoimenske zbirke nam je prebral dramski igralec Gregor Čušin.
Gost oddaje je bil inženir gozdarstva, čebelar tudi fotograf Franc Šivic avtor knjige Moje življenje s čebelami. To je avtobiografija, ki je izšla v samozaložbi ob avtorjevi 80-letnici! Je tudi prejemnik nagrade Petra Pavla Glavarja. Vrsto let je bil podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije. Njegovi knjigi in čebelam smo posvetili tokratno oddajo Od slike do besede.
Gost oddaje je bil inženir gozdarstva, čebelar tudi fotograf Franc Šivic avtor knjige Moje življenje s čebelami. To je avtobiografija, ki je izšla v samozaložbi ob avtorjevi 80-letnici! Je tudi prejemnik nagrade Petra Pavla Glavarja. Vrsto let je bil podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije. Njegovi knjigi in čebelam smo posvetili tokratno oddajo Od slike do besede.
Gost oddaje je bil inženir gozdarstva, čebelar tudi fotograf Franc Šivic avtor knjige Moje življenje s čebelami. To je avtobiografija, ki je izšla v samozaložbi ob avtorjevi 80-letnici! Je tudi prejemnik nagrade Petra Pavla Glavarja. Vrsto let je bil podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije. Njegovi knjigi in čebelam smo posvetili tokratno oddajo Od slike do besede.
Gost oddaje je bil inženir gozdarstva, čebelar tudi fotograf Franc Šivic avtor knjige Moje življenje s čebelami. To je avtobiografija, ki je izšla v samozaložbi ob avtorjevi 80-letnici! Je tudi prejemnik nagrade Petra Pavla Glavarja. Vrsto let je bil podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije. Njegovi knjigi in čebelam smo posvetili tokratno oddajo Od slike do besede.
Razstava o ženskah skozi različne družbene vloge: kneginja, žena, ljubica, mati, delavka, sužnja, čarovnica. O njihovem položaju v sodobni družbi je s kritičnim premislekom glede sodobnih ženskih gibanj govorila soavtorica razstave dr. Verena Perko.
Razstava o ženskah skozi različne družbene vloge: kneginja, žena, ljubica, mati, delavka, sužnja, čarovnica. O njihovem položaju v sodobni družbi je s kritičnim premislekom glede sodobnih ženskih gibanj govorila soavtorica razstave dr. Verena Perko.
Razstava o ženskah skozi različne družbene vloge: kneginja, žena, ljubica, mati, delavka, sužnja, čarovnica. O njihovem položaju v sodobni družbi je s kritičnim premislekom glede sodobnih ženskih gibanj govorila soavtorica razstave dr. Verena Perko.
Razstava o ženskah skozi različne družbene vloge: kneginja, žena, ljubica, mati, delavka, sužnja, čarovnica. O njihovem položaju v sodobni družbi je s kritičnim premislekom glede sodobnih ženskih gibanj govorila soavtorica razstave dr. Verena Perko.
Marjeta Žebovec je uredila delo Frana Govekarja, za katero bi lahko reklo, da je napisano v naturalističnem slogu.
Založba Mladisnka knjiga je izdala Jubilejno zbirko prvih treh pesniških zbirk Aleša Debeljaka.
Marjeta Žebovec je uredila delo Frana Govekarja, za katero bi lahko reklo, da je napisano v naturalističnem slogu.
Založba Mladisnka knjiga je izdala Jubilejno zbirko prvih treh pesniških zbirk Aleša Debeljaka.
Marjeta Žebovec je uredila delo Frana Govekarja, za katero bi lahko reklo, da je napisano v naturalističnem slogu.
Založba Mladisnka knjiga je izdala Jubilejno zbirko prvih treh pesniških zbirk Aleša Debeljaka.
Marjeta Žebovec je uredila delo Frana Govekarja, za katero bi lahko reklo, da je napisano v naturalističnem slogu.
Založba Mladisnka knjiga je izdala Jubilejno zbirko prvih treh pesniških zbirk Aleša Debeljaka.
Naša gostja je bila literarna zgodovinarka in etnologinja ddr. Marija Stanonik. Govorili smo o zbirki Glasovi, ki predstavlja folklorne pripovedi iz različnih slovenskih pokrajin. Do zdaj je izšlo 57 knjig, v katerih je zbranih blizu 21.000 enot pravljic, bajk, povedk, šal in anekdot iz naših dni. Omenjena oddaja vpeljuje tudi predstavitve posameznih knjig, ki bodo sledile v prihodnost!
Naša gostja je bila literarna zgodovinarka in etnologinja ddr. Marija Stanonik. Govorili smo o zbirki Glasovi, ki predstavlja folklorne pripovedi iz različnih slovenskih pokrajin. Do zdaj je izšlo 57 knjig, v katerih je zbranih blizu 21.000 enot pravljic, bajk, povedk, šal in anekdot iz naših dni. Omenjena oddaja vpeljuje tudi predstavitve posameznih knjig, ki bodo sledile v prihodnost!
Naša gostja je bila literarna zgodovinarka in etnologinja ddr. Marija Stanonik. Govorili smo o zbirki Glasovi, ki predstavlja folklorne pripovedi iz različnih slovenskih pokrajin. Do zdaj je izšlo 57 knjig, v katerih je zbranih blizu 21.000 enot pravljic, bajk, povedk, šal in anekdot iz naših dni. Omenjena oddaja vpeljuje tudi predstavitve posameznih knjig, ki bodo sledile v prihodnost!
Naša gostja je bila literarna zgodovinarka in etnologinja ddr. Marija Stanonik. Govorili smo o zbirki Glasovi, ki predstavlja folklorne pripovedi iz različnih slovenskih pokrajin. Do zdaj je izšlo 57 knjig, v katerih je zbranih blizu 21.000 enot pravljic, bajk, povedk, šal in anekdot iz naših dni. Omenjena oddaja vpeljuje tudi predstavitve posameznih knjig, ki bodo sledile v prihodnost!
Ob 150-letnici Glasbene matice Ljubljana smo pripravili pogovor o društvu, ki so ga ustanovili leta 1872, da bi omogočili razcvet slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob jubileju je prav, da širšo javnost spomnimo na društvo, ki je bilo vse do druge svetovne vojne gibalo glasbenega življenja, po njej pa je bilo brez utemeljenih razlogov ukinjeno in prepovedano. Od vrste dejavnosti, ki jih je društvo razvilo v več desetletjih, od glasbene šole, konservatorija, založbe, trgovine, zbora, orkestra, koncertne poslovalnice, glasbenega festivala, etnografskega inštituta, arhiva, praktično ni ostalo nič, z izjemo mešanega zbora, ki se je ohranil do danes. V samostojni Sloveniji je društvo ponovno oživilo svojo dejavnost in danes predstavlja pomemben dejavnik v glasbenem okolju. Naša gostja je bila predsednica Glasbene matice, muzikologinja Veronika Brvar.
Ob 150-letnici Glasbene matice Ljubljana smo pripravili pogovor o društvu, ki so ga ustanovili leta 1872, da bi omogočili razcvet slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob jubileju je prav, da širšo javnost spomnimo na društvo, ki je bilo vse do druge svetovne vojne gibalo glasbenega življenja, po njej pa je bilo brez utemeljenih razlogov ukinjeno in prepovedano. Od vrste dejavnosti, ki jih je društvo razvilo v več desetletjih, od glasbene šole, konservatorija, založbe, trgovine, zbora, orkestra, koncertne poslovalnice, glasbenega festivala, etnografskega inštituta, arhiva, praktično ni ostalo nič, z izjemo mešanega zbora, ki se je ohranil do danes. V samostojni Sloveniji je društvo ponovno oživilo svojo dejavnost in danes predstavlja pomemben dejavnik v glasbenem okolju. Naša gostja je bila predsednica Glasbene matice, muzikologinja Veronika Brvar.
Ob 150-letnici Glasbene matice Ljubljana smo pripravili pogovor o društvu, ki so ga ustanovili leta 1872, da bi omogočili razcvet slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob jubileju je prav, da širšo javnost spomnimo na društvo, ki je bilo vse do druge svetovne vojne gibalo glasbenega življenja, po njej pa je bilo brez utemeljenih razlogov ukinjeno in prepovedano. Od vrste dejavnosti, ki jih je društvo razvilo v več desetletjih, od glasbene šole, konservatorija, založbe, trgovine, zbora, orkestra, koncertne poslovalnice, glasbenega festivala, etnografskega inštituta, arhiva, praktično ni ostalo nič, z izjemo mešanega zbora, ki se je ohranil do danes. V samostojni Sloveniji je društvo ponovno oživilo svojo dejavnost in danes predstavlja pomemben dejavnik v glasbenem okolju. Naša gostja je bila predsednica Glasbene matice, muzikologinja Veronika Brvar.
Ob 150-letnici Glasbene matice Ljubljana smo pripravili pogovor o društvu, ki so ga ustanovili leta 1872, da bi omogočili razcvet slovenske glasbene ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Ob jubileju je prav, da širšo javnost spomnimo na društvo, ki je bilo vse do druge svetovne vojne gibalo glasbenega življenja, po njej pa je bilo brez utemeljenih razlogov ukinjeno in prepovedano. Od vrste dejavnosti, ki jih je društvo razvilo v več desetletjih, od glasbene šole, konservatorija, založbe, trgovine, zbora, orkestra, koncertne poslovalnice, glasbenega festivala, etnografskega inštituta, arhiva, praktično ni ostalo nič, z izjemo mešanega zbora, ki se je ohranil do danes. V samostojni Sloveniji je društvo ponovno oživilo svojo dejavnost in danes predstavlja pomemben dejavnik v glasbenem okolju. Naša gostja je bila predsednica Glasbene matice, muzikologinja Veronika Brvar.
Sprehodili smo se po življenjski poti Prešernovega nagrajenca, ki je v tem času napisal tudi tretji del avtobiografije z naslovom Penelopin prt.
Sprehodili smo se po življenjski poti Prešernovega nagrajenca, ki je v tem času napisal tudi tretji del avtobiografije z naslovom Penelopin prt.
Sprehodili smo se po življenjski poti Prešernovega nagrajenca, ki je v tem času napisal tudi tretji del avtobiografije z naslovom Penelopin prt.
Sprehodili smo se po življenjski poti Prešernovega nagrajenca, ki je v tem času napisal tudi tretji del avtobiografije z naslovom Penelopin prt.
Koristno potovanje navznoter
Koristno potovanje navznoter
V oddaji od slike do besede smo se najprej spomnili 150 letnice rojstva arhitekta Jožeta Plečnika. Objavili smo del predavanja dr. Petra Krečiča avtorja knjige Plečnik - živeti za popolnost. V drugem delu oddaje pa ste lahko prisluhnili pogovoru s pesnikom Leonom Oblakom avtorjem knjige Jezus Kristus. Knjiga, ki nekakšna upesnjena nova zaveza v verzih, je izšla pri celjski Mohorjevi.
V oddaji od slike do besede smo se najprej spomnili 150 letnice rojstva arhitekta Jožeta Plečnika. Objavili smo del predavanja dr. Petra Krečiča avtorja knjige Plečnik - živeti za popolnost. V drugem delu oddaje pa ste lahko prisluhnili pogovoru s pesnikom Leonom Oblakom avtorjem knjige Jezus Kristus. Knjiga, ki nekakšna upesnjena nova zaveza v verzih, je izšla pri celjski Mohorjevi.
V oddaji od slike do besede smo se najprej spomnili 150 letnice rojstva arhitekta Jožeta Plečnika. Objavili smo del predavanja dr. Petra Krečiča avtorja knjige Plečnik - živeti za popolnost. V drugem delu oddaje pa ste lahko prisluhnili pogovoru s pesnikom Leonom Oblakom avtorjem knjige Jezus Kristus. Knjiga, ki nekakšna upesnjena nova zaveza v verzih, je izšla pri celjski Mohorjevi.
V oddaji od slike do besede smo se najprej spomnili 150 letnice rojstva arhitekta Jožeta Plečnika. Objavili smo del predavanja dr. Petra Krečiča avtorja knjige Plečnik - živeti za popolnost. V drugem delu oddaje pa ste lahko prisluhnili pogovoru s pesnikom Leonom Oblakom avtorjem knjige Jezus Kristus. Knjiga, ki nekakšna upesnjena nova zaveza v verzih, je izšla pri celjski Mohorjevi.
Gosta oddaje sta urednik Filokalije Gorazd Kocijančič in prevajalka Jasna Hrovat.
Gosta oddaje sta urednik Filokalije Gorazd Kocijančič in prevajalka Jasna Hrovat.
Gosta oddaje sta urednik Filokalije Gorazd Kocijančič in prevajalka Jasna Hrovat.
Gosta oddaje sta urednik Filokalije Gorazd Kocijančič in prevajalka Jasna Hrovat.
V oddaji Od slike do besede smo gostili diplomata in publicista, pisatelja Leona Marca, avtorja nove knjige z naslovom Katedrale male in velike, ki je pred kratkim izšla pri založbi Mladika. To je roman, ki govori o usodah treh slovenskih duhovnikov iz nekega manjšega izmišljenega kraja na idrijsko cerkljanskem. Govori tudi o slovenski cerkvi, pa o vlogi laikov v njej, posameznih usodah, problemih … Več pa v pogovoru z avtorjem, ki mu lahko prisluhnte ob 21.h.
V oddaji Od slike do besede smo gostili diplomata in publicista, pisatelja Leona Marca, avtorja nove knjige z naslovom Katedrale male in velike, ki je pred kratkim izšla pri založbi Mladika. To je roman, ki govori o usodah treh slovenskih duhovnikov iz nekega manjšega izmišljenega kraja na idrijsko cerkljanskem. Govori tudi o slovenski cerkvi, pa o vlogi laikov v njej, posameznih usodah, problemih … Več pa v pogovoru z avtorjem, ki mu lahko prisluhnte ob 21.h.
V oddaji Od slike do besede smo gostili diplomata in publicista, pisatelja Leona Marca, avtorja nove knjige z naslovom Katedrale male in velike, ki je pred kratkim izšla pri založbi Mladika. To je roman, ki govori o usodah treh slovenskih duhovnikov iz nekega manjšega izmišljenega kraja na idrijsko cerkljanskem. Govori tudi o slovenski cerkvi, pa o vlogi laikov v njej, posameznih usodah, problemih … Več pa v pogovoru z avtorjem, ki mu lahko prisluhnte ob 21.h.
V oddaji Od slike do besede smo gostili diplomata in publicista, pisatelja Leona Marca, avtorja nove knjige z naslovom Katedrale male in velike, ki je pred kratkim izšla pri založbi Mladika. To je roman, ki govori o usodah treh slovenskih duhovnikov iz nekega manjšega izmišljenega kraja na idrijsko cerkljanskem. Govori tudi o slovenski cerkvi, pa o vlogi laikov v njej, posameznih usodah, problemih … Več pa v pogovoru z avtorjem, ki mu lahko prisluhnte ob 21.h.
Akademik ddr. Jože Krašovec razlaga pojem pravice in pravičnosti
Akademik ddr. Jože Krašovec razlaga pojem pravice in pravičnosti
Akademik ddr. Jože Krašovec razlaga pojem pravice in pravičnosti
Akademik ddr. Jože Krašovec razlaga pojem pravice in pravičnosti
Tokratna oddaja je bila posvečena jaslicam. Te so od letos vpisane tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo. Z Robertom Kužnikom smo predstavili Gasparijeve jaslice, ki jih v naravni velikosti lahko vidite v Selščku nad Cerknico. Predstavili pa smo tudi Plečnikove jaslice, ki so na ogled na svetovni razstavi v Dubaju.
Tokratna oddaja je bila posvečena jaslicam. Te so od letos vpisane tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo. Z Robertom Kužnikom smo predstavili Gasparijeve jaslice, ki jih v naravni velikosti lahko vidite v Selščku nad Cerknico. Predstavili pa smo tudi Plečnikove jaslice, ki so na ogled na svetovni razstavi v Dubaju.
jaslice Robert Kužnik Gasparijeve jaslice Plačenikove jaslice Andreja Eržen Firšt
Tokratna oddaja je bila posvečena jaslicam. Te so od letos vpisane tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo. Z Robertom Kužnikom smo predstavili Gasparijeve jaslice, ki jih v naravni velikosti lahko vidite v Selščku nad Cerknico. Predstavili pa smo tudi Plečnikove jaslice, ki so na ogled na svetovni razstavi v Dubaju.
Tokratna oddaja je bila posvečena jaslicam. Te so od letos vpisane tudi na seznam nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo. Z Robertom Kužnikom smo predstavili Gasparijeve jaslice, ki jih v naravni velikosti lahko vidite v Selščku nad Cerknico. Predstavili pa smo tudi Plečnikove jaslice, ki so na ogled na svetovni razstavi v Dubaju.
jaslice Robert Kužnik Gasparijeve jaslice Plačenikove jaslice Andreja Eržen Firšt
Toktat ste lahko prisluhnili pogovoru z dramskim igralcem Gregorjem Čušinom, ki je v samozaložbi izdal knjigo duhovnih misli, ki jih je imel na radiu Ognjišče z naslovom Novi pomisleki. Drugem del oddaje je posvečen cerkvici sv. Helene na Gradišču pri Divači. Občina je v njeno obnovo veliko vložila in zdaj so jo v soglasu s škofijo Koper dobili v upravljanje. Cerkvica bo namenjena tako sakralnim kot tudi novim kulturnim vsebinam. Za konec pa še nekaj ljubezenske poezije Smiljana Trobiša.
Toktat ste lahko prisluhnili pogovoru z dramskim igralcem Gregorjem Čušinom, ki je v samozaložbi izdal knjigo duhovnih misli, ki jih je imel na radiu Ognjišče z naslovom Novi pomisleki. Drugem del oddaje je posvečen cerkvici sv. Helene na Gradišču pri Divači. Občina je v njeno obnovo veliko vložila in zdaj so jo v soglasu s škofijo Koper dobili v upravljanje. Cerkvica bo namenjena tako sakralnim kot tudi novim kulturnim vsebinam. Za konec pa še nekaj ljubezenske poezije Smiljana Trobiša.
Gregor Čušin Novi pomisleki Smiljan Trobiš Silvester Gabršček Jurij Bizjak Zorko Bajc Minka Osojnik Gradišče pri Divači
Toktat ste lahko prisluhnili pogovoru z dramskim igralcem Gregorjem Čušinom, ki je v samozaložbi izdal knjigo duhovnih misli, ki jih je imel na radiu Ognjišče z naslovom Novi pomisleki. Drugem del oddaje je posvečen cerkvici sv. Helene na Gradišču pri Divači. Občina je v njeno obnovo veliko vložila in zdaj so jo v soglasu s škofijo Koper dobili v upravljanje. Cerkvica bo namenjena tako sakralnim kot tudi novim kulturnim vsebinam. Za konec pa še nekaj ljubezenske poezije Smiljana Trobiša.
Toktat ste lahko prisluhnili pogovoru z dramskim igralcem Gregorjem Čušinom, ki je v samozaložbi izdal knjigo duhovnih misli, ki jih je imel na radiu Ognjišče z naslovom Novi pomisleki. Drugem del oddaje je posvečen cerkvici sv. Helene na Gradišču pri Divači. Občina je v njeno obnovo veliko vložila in zdaj so jo v soglasu s škofijo Koper dobili v upravljanje. Cerkvica bo namenjena tako sakralnim kot tudi novim kulturnim vsebinam. Za konec pa še nekaj ljubezenske poezije Smiljana Trobiša.
Gregor Čušin Novi pomisleki Smiljan Trobiš Silvester Gabršček Jurij Bizjak Zorko Bajc Minka Osojnik Gradišče pri Divači
V Cankarjevem domu v Ljubljani je novembra potekal ciklus predavanj z naslovom: Dostojevski in jaz. Naslov je vzet po zborniku, ki je izšel pri založbi LUD Literatura. Tokratni predavatelj je bil ddr. Igor Grdina.
V Cankarjevem domu v Ljubljani je novembra potekal ciklus predavanj z naslovom: Dostojevski in jaz. Naslov je vzet po zborniku, ki je izšel pri založbi LUD Literatura. Tokratni predavatelj je bil ddr. Igor Grdina.
V Cankarjevem domu v Ljubljani je novembra potekal ciklus predavanj z naslovom: Dostojevski in jaz. Naslov je vzet po zborniku, ki je izšel pri založbi LUD Literatura. Tokratni predavatelj je bil ddr. Igor Grdina.
V Cankarjevem domu v Ljubljani je novembra potekal ciklus predavanj z naslovom: Dostojevski in jaz. Naslov je vzet po zborniku, ki je izšel pri založbi LUD Literatura. Tokratni predavatelj je bil ddr. Igor Grdina.
Tokrat smo se spomnili pesnice Neže Maurer, ki bo čez nekaj dni slavila 91. rojstni dan. Ob njeni 90-letnici so člani Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija pripravili recital njene poezije, ki smo ga posneli in pripravili za poslušanje.
Tokrat smo se spomnili pesnice Neže Maurer, ki bo čez nekaj dni slavila 91. rojstni dan. Ob njeni 90-letnici so člani Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija pripravili recital njene poezije, ki smo ga posneli in pripravili za poslušanje.
literarni večer Neža Maurer poezija Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija
Tokrat smo se spomnili pesnice Neže Maurer, ki bo čez nekaj dni slavila 91. rojstni dan. Ob njeni 90-letnici so člani Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija pripravili recital njene poezije, ki smo ga posneli in pripravili za poslušanje.
Tokrat smo se spomnili pesnice Neže Maurer, ki bo čez nekaj dni slavila 91. rojstni dan. Ob njeni 90-letnici so člani Ljubiteljskega gledališča Petra Simonitija pripravili recital njene poezije, ki smo ga posneli in pripravili za poslušanje.
literarni večer Neža Maurer poezija Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija
V oddaji Od slike do besede smo se spomnili 100 letnice rojstva pesnika Franceta Balantiča. V knjižnici v Kamniku, ki nosi ime po njem, so se ga spomnili s priložnostnim srečanjem. Sodelovali so: župan Občine Kamnik Matej Slapar, predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir, likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, zborovodja in skladatelj dr. Andrej Misson in pesnikova sestra Tilka Jesenik.
V oddaji Od slike do besede smo se spomnili 100 letnice rojstva pesnika Franceta Balantiča. V knjižnici v Kamniku, ki nosi ime po njem, so se ga spomnili s priložnostnim srečanjem. Sodelovali so: župan Občine Kamnik Matej Slapar, predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir, likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, zborovodja in skladatelj dr. Andrej Misson in pesnikova sestra Tilka Jesenik.
spomin France Balantič Tilka Jesenik Matej Slapar Anamarija Stibilj Šajn Dušan Merc Andrej Misson Breda Podbrežnik
V oddaji Od slike do besede smo se spomnili 100 letnice rojstva pesnika Franceta Balantiča. V knjižnici v Kamniku, ki nosi ime po njem, so se ga spomnili s priložnostnim srečanjem. Sodelovali so: župan Občine Kamnik Matej Slapar, predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir, likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, zborovodja in skladatelj dr. Andrej Misson in pesnikova sestra Tilka Jesenik.
V oddaji Od slike do besede smo se spomnili 100 letnice rojstva pesnika Franceta Balantiča. V knjižnici v Kamniku, ki nosi ime po njem, so se ga spomnili s priložnostnim srečanjem. Sodelovali so: župan Občine Kamnik Matej Slapar, predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir, likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, zborovodja in skladatelj dr. Andrej Misson in pesnikova sestra Tilka Jesenik.
spomin France Balantič Tilka Jesenik Matej Slapar Anamarija Stibilj Šajn Dušan Merc Andrej Misson Breda Podbrežnik
V oddaji Od slike do besede smo predstavili knjigo Slovenija upanja zaslužnega profesorja Janeza Juhanta, ki je pred kratkim izšla pri Društvu združeni ob lipi sprave. Prav tako pa smo ob 100 letnici pisatelja akademika Zorka Simčiča, prisluhnili praznični oddaji, ki je predstavila njegovo delo in ponudila zvočni vtis prizora iz njegove drame o spravi: Zgodaj dopolnjena mladost.
V oddaji Od slike do besede smo predstavili knjigo Slovenija upanja zaslužnega profesorja Janeza Juhanta, ki je pred kratkim izšla pri Društvu združeni ob lipi sprave. Prav tako pa smo ob 100 letnici pisatelja akademika Zorka Simčiča, prisluhnili praznični oddaji, ki je predstavila njegovo delo in ponudila zvočni vtis prizora iz njegove drame o spravi: Zgodaj dopolnjena mladost.
kultura literatura Zorko Simčič 100 let Jože Faganel Andrej Arko Klara Kastelec Zvone Hribar Zgodaj dopolnjena mladost Janez Juhant Slovenija upanja
V oddaji Od slike do besede smo predstavili knjigo Slovenija upanja zaslužnega profesorja Janeza Juhanta, ki je pred kratkim izšla pri Društvu združeni ob lipi sprave. Prav tako pa smo ob 100 letnici pisatelja akademika Zorka Simčiča, prisluhnili praznični oddaji, ki je predstavila njegovo delo in ponudila zvočni vtis prizora iz njegove drame o spravi: Zgodaj dopolnjena mladost.
V oddaji Od slike do besede smo predstavili knjigo Slovenija upanja zaslužnega profesorja Janeza Juhanta, ki je pred kratkim izšla pri Društvu združeni ob lipi sprave. Prav tako pa smo ob 100 letnici pisatelja akademika Zorka Simčiča, prisluhnili praznični oddaji, ki je predstavila njegovo delo in ponudila zvočni vtis prizora iz njegove drame o spravi: Zgodaj dopolnjena mladost.
kultura literatura Zorko Simčič 100 let Jože Faganel Andrej Arko Klara Kastelec Zvone Hribar Zgodaj dopolnjena mladost Janez Juhant Slovenija upanja
“V začetku je bila beseda, je bila slika”. Omenjena knjiga je izšla pri Mohorjevi iz Celovca predstavil jo je rektor doma Sodalitas Tinje Jože Kopeinig. Zatem smo predstavili znanstveno monografijo “Temelji kazenskega kanonskega prava” katere avtor je dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Za konec pa sledi še predstavitev Finžgarjeve klasike “Pod svobodnim soncem”, ki je pri zavodu Škrateljc izšla kot strip. Za priredbo besedila je poskrbel Goran Vojnović, pod ilustracije se je podpisal Damijan Stepančič.
“V začetku je bila beseda, je bila slika”. Omenjena knjiga je izšla pri Mohorjevi iz Celovca predstavil jo je rektor doma Sodalitas Tinje Jože Kopeinig. Zatem smo predstavili znanstveno monografijo “Temelji kazenskega kanonskega prava” katere avtor je dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Za konec pa sledi še predstavitev Finžgarjeve klasike “Pod svobodnim soncem”, ki je pri zavodu Škrateljc izšla kot strip. Za priredbo besedila je poskrbel Goran Vojnović, pod ilustracije se je podpisal Damijan Stepančič.
V začetku je bila beseda je bila slika Jože Kopeinig Stanislav Slatinek Temelji kazenskega kanonskega prava Pod svobodnim soncem Janez Bogataj Damijan Stepančič Goran Vojnović
“V začetku je bila beseda, je bila slika”. Omenjena knjiga je izšla pri Mohorjevi iz Celovca predstavil jo je rektor doma Sodalitas Tinje Jože Kopeinig. Zatem smo predstavili znanstveno monografijo “Temelji kazenskega kanonskega prava” katere avtor je dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Za konec pa sledi še predstavitev Finžgarjeve klasike “Pod svobodnim soncem”, ki je pri zavodu Škrateljc izšla kot strip. Za priredbo besedila je poskrbel Goran Vojnović, pod ilustracije se je podpisal Damijan Stepančič.
“V začetku je bila beseda, je bila slika”. Omenjena knjiga je izšla pri Mohorjevi iz Celovca predstavil jo je rektor doma Sodalitas Tinje Jože Kopeinig. Zatem smo predstavili znanstveno monografijo “Temelji kazenskega kanonskega prava” katere avtor je dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Za konec pa sledi še predstavitev Finžgarjeve klasike “Pod svobodnim soncem”, ki je pri zavodu Škrateljc izšla kot strip. Za priredbo besedila je poskrbel Goran Vojnović, pod ilustracije se je podpisal Damijan Stepančič.
V začetku je bila beseda je bila slika Jože Kopeinig Stanislav Slatinek Temelji kazenskega kanonskega prava Pod svobodnim soncem Janez Bogataj Damijan Stepančič Goran Vojnović
Gost je bil župnik Maks Ipavec, ki je pred kratkim dopolnil 70 let. Ob tem jubileju sta izšli dve njegovi knjigi. Prva ima naslov Duhovnik med nebom in peklom in je biografija v obliki intervjuja. Druga knjiga, ki je izšla pri založbi Ognjišče pa nosi naslov Pričevalci vstalega Kristusa in je knjiga duhovnih vaj. Maks Ipavec se nam v pogovoru kaže kot razgledan duhovnik z velikim znanjem in izkušnjami, ki jih je strnil v strani omenjenih knjig.
Gost je bil župnik Maks Ipavec, ki je pred kratkim dopolnil 70 let. Ob tem jubileju sta izšli dve njegovi knjigi. Prva ima naslov Duhovnik med nebom in peklom in je biografija v obliki intervjuja. Druga knjiga, ki je izšla pri založbi Ognjišče pa nosi naslov Pričevalci vstalega Kristusa in je knjiga duhovnih vaj. Maks Ipavec se nam v pogovoru kaže kot razgledan duhovnik z velikim znanjem in izkušnjami, ki jih je strnil v strani omenjenih knjig.
knjiga Duhovnik med nebom in peklom Maks Ipavec Pričevalci vstalega Kristusa
Gost je bil župnik Maks Ipavec, ki je pred kratkim dopolnil 70 let. Ob tem jubileju sta izšli dve njegovi knjigi. Prva ima naslov Duhovnik med nebom in peklom in je biografija v obliki intervjuja. Druga knjiga, ki je izšla pri založbi Ognjišče pa nosi naslov Pričevalci vstalega Kristusa in je knjiga duhovnih vaj. Maks Ipavec se nam v pogovoru kaže kot razgledan duhovnik z velikim znanjem in izkušnjami, ki jih je strnil v strani omenjenih knjig.
Gost je bil župnik Maks Ipavec, ki je pred kratkim dopolnil 70 let. Ob tem jubileju sta izšli dve njegovi knjigi. Prva ima naslov Duhovnik med nebom in peklom in je biografija v obliki intervjuja. Druga knjiga, ki je izšla pri založbi Ognjišče pa nosi naslov Pričevalci vstalega Kristusa in je knjiga duhovnih vaj. Maks Ipavec se nam v pogovoru kaže kot razgledan duhovnik z velikim znanjem in izkušnjami, ki jih je strnil v strani omenjenih knjig.
knjiga Duhovnik med nebom in peklom Maks Ipavec Pričevalci vstalega Kristusa
Prekmurci že 50 let izdajajo zbornik Stopinje. Ob tem so pred kratkim pripravili tudi znanstveni simpozij, na katerem so predavatelji predstavili pomen tega škofijskega almanaha. Povzetke simpozija smo predstavili tudi v oddaji Od slike do besede.
Prekmurci že 50 let izdajajo zbornik Stopinje. Ob tem so pred kratkim pripravili tudi znanstveni simpozij, na katerem so predavatelji predstavili pomen tega škofijskega almanaha. Povzetke simpozija smo predstavili tudi v oddaji Od slike do besede.
Stopinje 50 let Lojze Kozar Stanislav Zver Klavdija Dominko p. Benedikt Emberšič Robert Brest Branko Kerman Nino Gumilar Franc Zorec Zoran Car Nina Horvat
Prekmurci že 50 let izdajajo zbornik Stopinje. Ob tem so pred kratkim pripravili tudi znanstveni simpozij, na katerem so predavatelji predstavili pomen tega škofijskega almanaha. Povzetke simpozija smo predstavili tudi v oddaji Od slike do besede.
Prekmurci že 50 let izdajajo zbornik Stopinje. Ob tem so pred kratkim pripravili tudi znanstveni simpozij, na katerem so predavatelji predstavili pomen tega škofijskega almanaha. Povzetke simpozija smo predstavili tudi v oddaji Od slike do besede.
Stopinje 50 let Lojze Kozar Stanislav Zver Klavdija Dominko p. Benedikt Emberšič Robert Brest Branko Kerman Nino Gumilar Franc Zorec Zoran Car Nina Horvat
V oddaji Od slike do besede je bil z nami režiser Škofjeloškega pasijona Borut Gartner. Pogovor je nastal ob odpovedli letošnje procesije, za kar je kriva negotova epidemiološka situacija, ki ustvarjalcem onemogoča varno uprizoritev pasijona. Pogovor pa je bil namenjen tudi 300 letnici nastanka najstarejšega dramskega besedila v slovenskem jeziku.
V oddaji Od slike do besede je bil z nami režiser Škofjeloškega pasijona Borut Gartner. Pogovor je nastal ob odpovedli letošnje procesije, za kar je kriva negotova epidemiološka situacija, ki ustvarjalcem onemogoča varno uprizoritev pasijona. Pogovor pa je bil namenjen tudi 300 letnici nastanka najstarejšega dramskega besedila v slovenskem jeziku.
V oddaji Od slike do besede je bil z nami režiser Škofjeloškega pasijona Borut Gartner. Pogovor je nastal ob odpovedli letošnje procesije, za kar je kriva negotova epidemiološka situacija, ki ustvarjalcem onemogoča varno uprizoritev pasijona. Pogovor pa je bil namenjen tudi 300 letnici nastanka najstarejšega dramskega besedila v slovenskem jeziku.
V oddaji Od slike do besede je bil z nami režiser Škofjeloškega pasijona Borut Gartner. Pogovor je nastal ob odpovedli letošnje procesije, za kar je kriva negotova epidemiološka situacija, ki ustvarjalcem onemogoča varno uprizoritev pasijona. Pogovor pa je bil namenjen tudi 300 letnici nastanka najstarejšega dramskega besedila v slovenskem jeziku.
Naš gost je bil minorit p. Janez Šamperl. Ob 10-letnici smrti sobrata, misijonarja v Zambiji p. Miha Drevenška, je p. Janez napisal novo knjigo z naslovom Daleč naprej je tekel. V pogovoru smo predstavili prihajajočo misijonsko nedeljo, lik p. Drevenška in seveda novo knjigo, ki na vas čaka v katoliških knjigarnah oz. na Misijonskem središču Slovenije.
Naš gost je bil minorit p. Janez Šamperl. Ob 10-letnici smrti sobrata, misijonarja v Zambiji p. Miha Drevenška, je p. Janez napisal novo knjigo z naslovom Daleč naprej je tekel. V pogovoru smo predstavili prihajajočo misijonsko nedeljo, lik p. Drevenška in seveda novo knjigo, ki na vas čaka v katoliških knjigarnah oz. na Misijonskem središču Slovenije.
Naš gost je bil minorit p. Janez Šamperl. Ob 10-letnici smrti sobrata, misijonarja v Zambiji p. Miha Drevenška, je p. Janez napisal novo knjigo z naslovom Daleč naprej je tekel. V pogovoru smo predstavili prihajajočo misijonsko nedeljo, lik p. Drevenška in seveda novo knjigo, ki na vas čaka v katoliških knjigarnah oz. na Misijonskem središču Slovenije.
Naš gost je bil minorit p. Janez Šamperl. Ob 10-letnici smrti sobrata, misijonarja v Zambiji p. Miha Drevenška, je p. Janez napisal novo knjigo z naslovom Daleč naprej je tekel. V pogovoru smo predstavili prihajajočo misijonsko nedeljo, lik p. Drevenška in seveda novo knjigo, ki na vas čaka v katoliških knjigarnah oz. na Misijonskem središču Slovenije.
V oddaji Od slike do besede smo predstavili izzid knjige Evangelij po Čušinu. Besedilo, ki ga poznamo kot izjemno uspešno monodramo dramskega igralca Gregorja Čušina, je zdaj pred nami kot literarno besedilo, polno humorje in domislic na temelju evangeljev. Knjiga je pred kratkim izšla pri založbi Bogataj, predstavili pa smo jo v klepetu z avtorjem.
V oddaji Od slike do besede smo predstavili izzid knjige Evangelij po Čušinu. Besedilo, ki ga poznamo kot izjemno uspešno monodramo dramskega igralca Gregorja Čušina, je zdaj pred nami kot literarno besedilo, polno humorje in domislic na temelju evangeljev. Knjiga je pred kratkim izšla pri založbi Bogataj, predstavili pa smo jo v klepetu z avtorjem.
V oddaji Od slike do besede smo predstavili izzid knjige Evangelij po Čušinu. Besedilo, ki ga poznamo kot izjemno uspešno monodramo dramskega igralca Gregorja Čušina, je zdaj pred nami kot literarno besedilo, polno humorje in domislic na temelju evangeljev. Knjiga je pred kratkim izšla pri založbi Bogataj, predstavili pa smo jo v klepetu z avtorjem.
V oddaji Od slike do besede smo predstavili izzid knjige Evangelij po Čušinu. Besedilo, ki ga poznamo kot izjemno uspešno monodramo dramskega igralca Gregorja Čušina, je zdaj pred nami kot literarno besedilo, polno humorje in domislic na temelju evangeljev. Knjiga je pred kratkim izšla pri založbi Bogataj, predstavili pa smo jo v klepetu z avtorjem.
Ob dvestoletnici rojstva ruskega pisatelja F.M. Dostojevskega je izšel zbornik, v katerega so napisali eseje poznavalci tega velikana ruske literature.
Nocoj smo poslušali premišljevanje dr. Urše Zabukovec z naslovom: Nevarna razmerja ali človek in Bog v hendikepiranem svetu.
Ob dvestoletnici rojstva ruskega pisatelja F.M. Dostojevskega je izšel zbornik, v katerega so napisali eseje poznavalci tega velikana ruske literature.
Nocoj smo poslušali premišljevanje dr. Urše Zabukovec z naslovom: Nevarna razmerja ali človek in Bog v hendikepiranem svetu.
Ob dvestoletnici rojstva ruskega pisatelja F.M. Dostojevskega je izšel zbornik, v katerega so napisali eseje poznavalci tega velikana ruske literature.
Nocoj smo poslušali premišljevanje dr. Urše Zabukovec z naslovom: Nevarna razmerja ali človek in Bog v hendikepiranem svetu.
Ob dvestoletnici rojstva ruskega pisatelja F.M. Dostojevskega je izšel zbornik, v katerega so napisali eseje poznavalci tega velikana ruske literature.
Nocoj smo poslušali premišljevanje dr. Urše Zabukovec z naslovom: Nevarna razmerja ali človek in Bog v hendikepiranem svetu.
Prav danes mineva 120 let od rojstva Martina Kojca, psihologa in pisatelja, ki nam je zapustil Učbenik življenja. To je njegova najbolj zanana knjiga. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in jo končal leta 1918. Do začetka 2. svetovne vojne je deloval v Nemčiji, kjer je med letoma 1930 in 1933 vodil praktično življenjsko posvetovalnico in dosegal s svojo psihoterapijo pomembne uspehe. Bil je prvi slovenski hipnotizer, napisal je več knjig, ki so največji odmev doživele v tujini, predvsem na Nizozemskem, kjer ponatisi izhajajo še danes. Martina Kojca nam je predstavil poznavalec Borut Pogačnik.
Prav danes mineva 120 let od rojstva Martina Kojca, psihologa in pisatelja, ki nam je zapustil Učbenik življenja. To je njegova najbolj zanana knjiga. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in jo končal leta 1918. Do začetka 2. svetovne vojne je deloval v Nemčiji, kjer je med letoma 1930 in 1933 vodil praktično življenjsko posvetovalnico in dosegal s svojo psihoterapijo pomembne uspehe. Bil je prvi slovenski hipnotizer, napisal je več knjig, ki so največji odmev doživele v tujini, predvsem na Nizozemskem, kjer ponatisi izhajajo še danes. Martina Kojca nam je predstavil poznavalec Borut Pogačnik.
Prav danes mineva 120 let od rojstva Martina Kojca, psihologa in pisatelja, ki nam je zapustil Učbenik življenja. To je njegova najbolj zanana knjiga. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in jo končal leta 1918. Do začetka 2. svetovne vojne je deloval v Nemčiji, kjer je med letoma 1930 in 1933 vodil praktično življenjsko posvetovalnico in dosegal s svojo psihoterapijo pomembne uspehe. Bil je prvi slovenski hipnotizer, napisal je več knjig, ki so največji odmev doživele v tujini, predvsem na Nizozemskem, kjer ponatisi izhajajo še danes. Martina Kojca nam je predstavil poznavalec Borut Pogačnik.
Prav danes mineva 120 let od rojstva Martina Kojca, psihologa in pisatelja, ki nam je zapustil Učbenik življenja. To je njegova najbolj zanana knjiga. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in jo končal leta 1918. Do začetka 2. svetovne vojne je deloval v Nemčiji, kjer je med letoma 1930 in 1933 vodil praktično življenjsko posvetovalnico in dosegal s svojo psihoterapijo pomembne uspehe. Bil je prvi slovenski hipnotizer, napisal je več knjig, ki so največji odmev doživele v tujini, predvsem na Nizozemskem, kjer ponatisi izhajajo še danes. Martina Kojca nam je predstavil poznavalec Borut Pogačnik.
Oddaja Od slike do besede je tokrat prinesla premišljevanje dveh literatov o dveh pesnikih.
Esejist in pisatelj dr. Denis Poniž je nekaj besed namenil letos preminulemu profesorju Francetu Piberniku, esejista in prevajalca dr. Andreja Capudra pa je vznemirjal Edvard Kocbek.
Oddaja Od slike do besede je tokrat prinesla premišljevanje dveh literatov o dveh pesnikih.
Esejist in pisatelj dr. Denis Poniž je nekaj besed namenil letos preminulemu profesorju Francetu Piberniku, esejista in prevajalca dr. Andreja Capudra pa je vznemirjal Edvard Kocbek.
Oddaja Od slike do besede je tokrat prinesla premišljevanje dveh literatov o dveh pesnikih.
Esejist in pisatelj dr. Denis Poniž je nekaj besed namenil letos preminulemu profesorju Francetu Piberniku, esejista in prevajalca dr. Andreja Capudra pa je vznemirjal Edvard Kocbek.
Oddaja Od slike do besede je tokrat prinesla premišljevanje dveh literatov o dveh pesnikih.
Esejist in pisatelj dr. Denis Poniž je nekaj besed namenil letos preminulemu profesorju Francetu Piberniku, esejista in prevajalca dr. Andreja Capudra pa je vznemirjal Edvard Kocbek.
Pred kratkim je izšla pri založbi Družina.
Knjiga nas pouči o POLITIČNI KOREKTNOSTI IN MEHKEM TOTALITARIZMU. Če tega nismo zaznali kot težavo, nas ima oboje že v pesti. Urednica oddaje je pred mikrofon povabila prevajalca knjige Andreja Lokarja.
Pred kratkim je izšla pri založbi Družina.
Knjiga nas pouči o POLITIČNI KOREKTNOSTI IN MEHKEM TOTALITARIZMU. Če tega nismo zaznali kot težavo, nas ima oboje že v pesti. Urednica oddaje je pred mikrofon povabila prevajalca knjige Andreja Lokarja.
Pred kratkim je izšla pri založbi Družina.
Knjiga nas pouči o POLITIČNI KOREKTNOSTI IN MEHKEM TOTALITARIZMU. Če tega nismo zaznali kot težavo, nas ima oboje že v pesti. Urednica oddaje je pred mikrofon povabila prevajalca knjige Andreja Lokarja.
Pred kratkim je izšla pri založbi Družina.
Knjiga nas pouči o POLITIČNI KOREKTNOSTI IN MEHKEM TOTALITARIZMU. Če tega nismo zaznali kot težavo, nas ima oboje že v pesti. Urednica oddaje je pred mikrofon povabila prevajalca knjige Andreja Lokarja.
Onkraj reda je druga uspešnica Jordana Petersona, o njej nam je videnje vsebine predstavil dr. Bernard Nežmah. Vabljeni k poslušanju oddaje Od slike do besede.
Onkraj reda je druga uspešnica Jordana Petersona, o njej nam je videnje vsebine predstavil dr. Bernard Nežmah. Vabljeni k poslušanju oddaje Od slike do besede.
Onkraj reda je druga uspešnica Jordana Petersona, o njej nam je videnje vsebine predstavil dr. Bernard Nežmah. Vabljeni k poslušanju oddaje Od slike do besede.
Onkraj reda je druga uspešnica Jordana Petersona, o njej nam je videnje vsebine predstavil dr. Bernard Nežmah. Vabljeni k poslušanju oddaje Od slike do besede.
V tokratni oddaji smo prisluhnili esejem, ki jih je v zbirki Kozmologija napisal dr. Kozma Ahačič.
V tokratni oddaji smo prisluhnili esejem, ki jih je v zbirki Kozmologija napisal dr. Kozma Ahačič.
V tokratni oddaji smo prisluhnili esejem, ki jih je v zbirki Kozmologija napisal dr. Kozma Ahačič.
V tokratni oddaji smo prisluhnili esejem, ki jih je v zbirki Kozmologija napisal dr. Kozma Ahačič.
Profesor grščine in latinščine ter prevajalec Svetega pisma Otmar Črnilogar nas je zapustil že leta 1999. Za seboj je pustil velik pečat, o katerem se lahko tisti, ki ga osebno niso poznali, prepričajo tudi v zborniku. Spomnili smo tudi na knjigo Apostol, ki je lahko namig na poletno branje.
Profesor grščine in latinščine ter prevajalec Svetega pisma Otmar Črnilogar nas je zapustil že leta 1999. Za seboj je pustil velik pečat, o katerem se lahko tisti, ki ga osebno niso poznali, prepričajo tudi v zborniku. Spomnili smo tudi na knjigo Apostol, ki je lahko namig na poletno branje.
Profesor grščine in latinščine ter prevajalec Svetega pisma Otmar Črnilogar nas je zapustil že leta 1999. Za seboj je pustil velik pečat, o katerem se lahko tisti, ki ga osebno niso poznali, prepričajo tudi v zborniku. Spomnili smo tudi na knjigo Apostol, ki je lahko namig na poletno branje.
Profesor grščine in latinščine ter prevajalec Svetega pisma Otmar Črnilogar nas je zapustil že leta 1999. Za seboj je pustil velik pečat, o katerem se lahko tisti, ki ga osebno niso poznali, prepričajo tudi v zborniku. Spomnili smo tudi na knjigo Apostol, ki je lahko namig na poletno branje.
Dr. Simon Malmenvall nam bo predstavil življenje zanimivega pisca in povedal o dojemanju zakramentvo v pravoslavni cerkvi.
Dr. Simon Malmenvall nam bo predstavil življenje zanimivega pisca in povedal o dojemanju zakramentvo v pravoslavni cerkvi.
Dr. Simon Malmenvall nam bo predstavil življenje zanimivega pisca in povedal o dojemanju zakramentvo v pravoslavni cerkvi.
Dr. Simon Malmenvall nam bo predstavil življenje zanimivega pisca in povedal o dojemanju zakramentvo v pravoslavni cerkvi.
Domoljubje in resnica
Domoljubje in resnica
Domoljubje in resnica
Domoljubje in resnica
Z nami je gost dr. Igor Škamperle
Z nami je gost dr. Igor Škamperle
Švicarski zdravnik in psiholog Carl Gustav Jung se je ukvarjal z analitično psihologijo: Vpliv njegovega dela sega na področja psihiatrije, antropologije, religiologijo in na umetnost s teorijo. Napisal je veliko del in kar nekaj jih je prevedenih tudi v slovenščino. V psihologijo je uvedel pomembne koncepte: introvertnost vs. ekstravertnost, kompleks, kolektivno nezavedno (podzavedno), arhetip ter animo in animusa. Mineva 60 let od njegove smrti, o njegovoem življenju in delu nam je nekaj več povedal psihiater dr. Jože magdič, ne zamudite oddaje.
Švicarski zdravnik in psiholog Carl Gustav Jung se je ukvarjal z analitično psihologijo: Vpliv njegovega dela sega na področja psihiatrije, antropologije, religiologijo in na umetnost s teorijo. Napisal je veliko del in kar nekaj jih je prevedenih tudi v slovenščino. V psihologijo je uvedel pomembne koncepte: introvertnost vs. ekstravertnost, kompleks, kolektivno nezavedno (podzavedno), arhetip ter animo in animusa. Mineva 60 let od njegove smrti, o njegovoem življenju in delu nam je nekaj več povedal psihiater dr. Jože magdič, ne zamudite oddaje.
Švicarski zdravnik in psiholog Carl Gustav Jung se je ukvarjal z analitično psihologijo: Vpliv njegovega dela sega na področja psihiatrije, antropologije, religiologijo in na umetnost s teorijo. Napisal je veliko del in kar nekaj jih je prevedenih tudi v slovenščino. V psihologijo je uvedel pomembne koncepte: introvertnost vs. ekstravertnost, kompleks, kolektivno nezavedno (podzavedno), arhetip ter animo in animusa. Mineva 60 let od njegove smrti, o njegovoem življenju in delu nam je nekaj več povedal psihiater dr. Jože magdič, ne zamudite oddaje.
Švicarski zdravnik in psiholog Carl Gustav Jung se je ukvarjal z analitično psihologijo: Vpliv njegovega dela sega na področja psihiatrije, antropologije, religiologijo in na umetnost s teorijo. Napisal je veliko del in kar nekaj jih je prevedenih tudi v slovenščino. V psihologijo je uvedel pomembne koncepte: introvertnost vs. ekstravertnost, kompleks, kolektivno nezavedno (podzavedno), arhetip ter animo in animusa. Mineva 60 let od njegove smrti, o njegovoem življenju in delu nam je nekaj več povedal psihiater dr. Jože magdič, ne zamudite oddaje.
Z nami bo poznavalec kanadskega psihologa, dr. Žiga Turk.
Zakaj je dobro brati Petersona?
Prisluhnite!
Z nami bo poznavalec kanadskega psihologa, dr. Žiga Turk.
Zakaj je dobro brati Petersona?
Prisluhnite!
Z nami bo poznavalec kanadskega psihologa, dr. Žiga Turk.
Zakaj je dobro brati Petersona?
Prisluhnite!
Z nami bo poznavalec kanadskega psihologa, dr. Žiga Turk.
Zakaj je dobro brati Petersona?
Prisluhnite!
V oddaji Od slike do besede gre za poglobljeno podajanje širše kulturnih in umetnostnih tem, ki se vežejo na literaturo, gledališče, glasbo, upodobitvene umetnosti … V njej najdejo mesto za pogovor avtorji, kritiki in preizpraševalci oz interpreti umetniških del. Oddaja je namenjena izobraženi publiki s posluhom za teme, ki so se in se pojavljajo v umetnosti. V oddaji gostimo številne nagrajence različnih nazorov in umetniških področij, ki predstavljajo in razmišljali o svojem delu in o širšem kontekstu umetnosti.
Glasbeni medgeneracijski večer
V prvem delu oddaje klepet z Gašperjem Miheličem iz dvojca 2B o novi pesmi “Vzemi me” ter predstavitev novosti Jana Plestenjaka “V naju še verjamem” z Marjetko Vovk. V drugem delu oddaje pa delovanje in glasba ene najuspešnejših slovenskih glasbenih skupin Hazard.
Pogovor o
Sodelovali so predstavniki podjetij Elan, Marmor Hotavlje in Ledinek inženiring. Prisluhnite oddaji Pogovor o!
Sol in luč
“Trpljenje naj bi človeka posvarilo pred otopelostjo, mrliško otrplostjo duše. Dokler trpimo, ostajamo duševno živi. Da. V trpljenju celo zorimo. Z njim rastemo. Postajamo bogatejši in močnejši.« Odlomek je iz knjige psihologa, dr. Viktorja Frankla, Zdravnik in duša (izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi). v njej svojim kolegom razlaga pomembnost in potrebnost celostne obravnave bolnika, ki je v svojem bistvu vedno človek. Predstavili smo nekaj odlomkov.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford UK, Harvard USA). Tudi tokrat smo se ustavili pri vojni v Ukrajini in kršenju človekovih pravic ter v drugem delu spregovorili o koncu konference o prihodnosti Evrope, ali nas čakajo Združene države Evrope. Spregovoril pa je še o delu ustavnega sodišča v preteklosti. Zanimalo pa nas je še njegovo odklonilno ločeno mnenje z naslovom: »O protiustavnem delovanju političnih strank«.
Za življenje
Tokrat je z nami logoterapevt dr. Sebastjan Kristovič. Govoril je o vzgojni doslednosti, postavljanju meja ter zdravi samozavesti. Lekcija tako za otroke kot za starše. Vabljeni k poslušanju.
Radijski misijon 2022
Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov.
Vstani in hodi
Tokratna gostja oddaje Vstani in hodi je bila Jasmina Ortar, ki ima cerebralno paralizo. V pogovoru ste med drugim slišali, kako je gibalna oviranosti ne ovira pri optimističnem pogledu na življenje, pa tudi, kaj ji pomeni delo in kateri je njen najljubši letni čas.
Jasmino ste spoznali tudi skozi oči njene prijateljice Maje Kozel.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pojdite in učite
V oddaji PRO smo v ponedeljek zbrali več kot 70.000 evrov za Ukrajino. Marijine sestre so v misijonski rubriki izazile veliko hvaležnost.