To so: Janez Pavel Šuštar, Rok Gregorčič, Tadej Pagon in Janez Meglen. Kako si slišali Gospodov klic, kako se veselijo dela na župniji in kaj so izbrali za novomašno geslo …?
 

Gostili smo dobitnico Desetnice za leto 2022, nagrade za otroško in mladinsko književnost. Mateja Gómboc je pisateljica, prevajalka, profesorica in publicistka. Že več kot dvajset let je profesorica slovenščine na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani. Morda jo poznate kot pomočnico urednice revije Mavrica ali kot avtorico učbenikov in delovnih zvezkov za slovenski jezik za srednje šole. Pisateljica je hvaležna za navdih in se zaveda, da je ljubezen gonilo ustvarjanja. 

Andrej Šifrer, pevec, kantavtor in skladatelj zabavne glasbe, ki je letos praznoval 70 let, je bil gost v tokratni oddaji.

Naša gostja je na več fakultetah je poučevala predmete, ki so zajemali biologijo. Kot prva v našem prostoru je začela s pisanjem bioloških ključev, didaktičnim pripomočkom za lažje razumevanje in učenje. Je avtorica številnih knjig, tudi priročnikov. Rodila se je v igralsko družino, kako to, da je izbrala biologijo in ne umetnost? To in še marsikaj iz njene življenjske poti, izvemo v pogovoru.

Letos mineva 150 let od ustanovitve prve hranilno kreditne zadruge v Ljutomeru. Prizadevanja bratov Vošnjak je v izjemno težkih časih na prelomu stoletja odločno podprl dr. Janez Evangelist Krek in zadružno povezovanje dvignil na višjo raven. Kakšni pa so današnji izzivi in zakaj je zadružno povezovanje prava pot, pa nam je v tokratni oddaji Naš gost pojasnil predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič.

Franka Žgavec je od leta 1998 predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici, ki letos obeležuje 60-letnico delovanja. Na Dragi 2021 je prejela 10. Peterlinovo nagrado. Vse svoje življenje je posvetila kulturnemu delu slovenske skupnosti na obeh straneh meje. Je tudi predsednica Zadruge Goriška Mohorjeva družba, dejavna v številnih društvih in tudi zborovodja. 

Gozdarski strokovnjak, redni profesor za nego gozdov na Biotehniški fakulteti dr. Jurij Diaci, ki je tudi prejemnik Jesenkove nagrade, najvišjega stanovskega priznanja za življenjsko delo. Beseda je tekla o sonaravnem gojenju, pragozdovih v Sloveniji, iskanju drevesnih vrst za blaženje podnebnih sprememb... 

Naš gost je bil nekdanji predstojnik psihiatrične bolnišnice v Idriji Marko Pišljar.

Govoril je o svojem življenju in delu, ob koncu pa nam je prebral nekaj pesmi iz svoje pesniške zbirke. 

Dr. Veronika Rot Gabrovec, anglistka, lektorica na Filozofski fakulteti, kjer med drugim predava tudi o avstralski kulturi in književnosti je članica Bralnega društva Slovenije. Predana branju knjig v pogovoru razkriva spomine na svoja starša, delikatnosti sestavljanja priporočilnih bralnih seznamov za otroke pa tudi o izzivih, ki jih je prineslo izobraževanje na daljavo.

Jože Faganel je slovenist in romanist, z dolgoletno potjo priznanega lektorja v različnih gledališčih, je nekdanji sodelavec Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, upokojeni profesor na AGRFT in Teološki fakulteti, ki je še do pred nekaj leti vodil najstarejšo knjižno založbo v Sloveniji, Celjsko Mohorjevo. Bil je tudi dolgoletni predsednik Društva hemofilikov Slovenije, saj s to boleznijo, ozroma kot pravi sam - lastnostjo, vse življenje sobiva. Zanima se za redke bolezni in javnost po svojih močeh skuša osveščati v izogib nepotrebnih stereotipov in nepravilnih pristopov zdravljenja. 

24. marca je slavil 75. rojstni dan teolog, filozof in pedagog, prof. dr. Janez Juhant. Ob jubileju smo na Radiu Ognjišče pripravili z njim pogovor v oddaji Naš gost! Dr. Juhant je bil med drugim tudi član Nacionalnega kurikularnega sveta, Evropskega združenja za katoliško teologijo, član Evropske akademije znanosti in umetnosti, programski svetnik RTV, predsednik društva Združeni ob lipi sprave, cenjen komentator in avtor monografije o duhovniku Lambertu Erlichu, ki je pravkar izšla.

V oddaji dr. Jevgenij Gorešnik pove o svojem otroštvu, odločitvi za poklic in o trenutnih razmerah v Ukrajini.

Nikoli ni bilo dileme. Nekaj je bilo v meni in vedel sem da bom mizar. Zato sem se tudi takoj odločil za lesno šolo, preprosto pravi mizar Janko Jurkovnik iz Raven pri Šoštanju. V pogovoru na god sv. Jožefa, Jezusovega skrbnika in mogočnega priprošnjika, nam je odstrl pogled na dosedanjo življenjsko pot, ki je vsa povezana z ljubeznijo do lesa, družine, narave in vsega lepega in z nami delil razmišljanja in poglede.

Koroška Slovenka, poslanka na Dunaju, predsednica Zelenih na Koroškem in tudi glavna kandidatka stranke za deželne volitve 2023, odbornica Karitas v celovško-krški škofiji, bio-kmetica Pr Kumru, v prvi vrsti pa žena in mati je bila tokrat naša sogovornica. 

V sobotnem popoldnevu smo sledili zgodbi zdravnika, ki je pustil pečat v slovenski bolnišnični pastorali. Primarij Janez Zajec, letošnji prejemnik odličja sv. Cirila in Metoda, je pomembno pripomogel k odprtju prve bolnišnične kapele v UKC, po njegovi zaslugi pa imamo danes kapele v kar triindvajsetih bolnišnicah. Med drugim se je spomnil prvega slovenskega romanja v Lurd ter prve svete maše v UKC Ljubljana.

Letos praznuje okroglo obletnico publicistka Milena MIklavčič. Njene knjige so doživele več ponatisov in je med Slovenci dobro znana. V oddaji Naš gost smo jo vprašali, kako iz sogovornikov izvabi zelo osebne zgodbe. Ne zamudite oddaje naš gost.

Naš sobotni gost, dr. Tadej Battelino, je zdravnik specialist pediatrije in subspecialist pediatrične endokrinologije, diabetologije in bolezni presnove. Z njim smo govorili o njegovi dosedanji življenjski poti, izkušnjah iz tujine in o tem, kako on razume krščanski nauk. Tudi v luči epidemije.  

Naš gost v istoimenski oddaji je bil skladatelj, dirigent in profesor Damijan Močnik, dobitnik nagrade Prešernovega sklada, ki je tudi glasbeni pedagog in vodja zborovske dejavnosti na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu in profesor na Akademiji za glasbo. V veliki meri se posveča zborovski glasbi, še posebej se zdi, da ga nagovarja sakralna glasba. Več o tem in njegovem življenju pa nam je povedal v pogovoru.

Zazrti smo bili proti slovenskemu kulturnemu prazniku, v glasbo, Boga in trdo delo na slovenski glasbeni njivi. Z nami je bil dirigent, zborovodja, muzikolog in duhovnik dr. Mirko Cuderman, letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Spoznajte njegovi skromnost in veličino, predvsem pa poslanstvu predano življenjsko pot. 

V luči prihajajočih zimskih olimpijskih iger je bil naš gost srebrni olimpijec Jure Franko. Sarajevo 1984, kolajna, posel v Združenih državah Amerike, čast in odgovorno delo na Japonskem, življenje med celinami sveta, ljubezen, družina, otroka, vrhunska produkcija muzikalov v različnih državah … Verjetno bi težko našli sogovornika, s katerim bi se lahko pogovarjali o toliko različnih temah. Jure Franko ima še in še izkušenj, ki ga odlikujejo, doživetij, ki so zaznamovala njegovo športno in siceršnjo življenjsko pot.

Pred Nedeljo Svetega pisma smo v sobotnem popoldnevu spoznali utrinke plodovite in razgibane življenjske poti dr. Marijana Peklaja. Duhovnika, biblicista, prevajalca in univerzitetnega profesorja, ki tudi po upokojitvi ostaja dejaven. Z njim smo se pogovarjali o odraščanju v zahtevnih letih povojnega obdobja, o odločitvi za poklic, priložnostih študija Svetega pisma v Rimu in Jeruzalemu, o prevodu in sporočilih Stare zaveze ter predvsem o globini besede, ki je večna, živa in dejavno nagovarja slehernega človeka. 

Desetega decembra 2021 je minilo 75 let od prihoda desetih redovnic z Golnika na Cetinje v Črni gori, s čimer se je začela neverjetna zgodba sester frančiškank Brezmadežnega spočetja. Del nje je tudi s. Emanuela Žerdin …

Izredno zanimiv in dinamičen sogovornik vam bo polepšal uro dneva, lepo vabljeni k poslušanju.

Tokratna oddaja je nastala na podlagi arhivskih posnetkov oddaj, posvetili pa smo jo duhovniku Matjažu Zupanu, ki se je 29. oktobra 2021 v gorah smrtno ponesrečil. V eni od katehez je razmišljal tudi o tem, kako sprejeti Božjo voljo ob tragedijah, nesrečah in med drugim dejal:Kajti tudi če človek umre, se ne zgodi nič drugega, kot da pade v Božje naročje. Smrt ni tragika, je pot v večno življenje. 

Med zadnjimi ustvarjenimi skladbami za praznični čas v letu 2021 so iz zgoščenke Zimski večer skladatelja Tomaža Habeta v izvedbi skupine Katrinas. Zborovodjo, skladatelja, glasbenega pedagoga, dirigenta, občasno tudi pesnika, Tomaža Habeta smo povabili na pogovor v oddajo Naš gost. Vzgojil je številne generacije odličnih glasbenikov, je avtor ali soavtor več učbenikov, njegov ustvarjalni opus je dolg in še se bogati, je pobudnik božičnih in novoletnih koncertov, tudi na prostem, soustanovitelj številnih glasbenih zasedb, prejemnik več nagrad, ki pa vendarle ob različnih glasbenih zvrsteh posebno mesto namenja otrokom in njihovemu doživljanju glasbenega sveta. 

Pred mikrofon smo ga povabili po izjemno pestri jeseni, ki je njegovi družini in kmetiji prinesla tudi Evropsko nagrado za mlade kmete, za najboljši projekt za izboljšanje podeželskih območij.

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost Marko Sušnik. Pobudnika pri izdaji knjige Zlata tradicija miklavževanja v Goričanah, smo gostili prav blizu godu priljubljenega svetnika – sv. Miklavža. Marko Sušnik je iskriv sogovornik, s številnimi talenti in zanimanji, ki mu je kulturna dediščina zelo blizu. Rad ima glasbo in zborovsko petje. O sebi pravi, da je muzikant – zabavljač. Zborovski pevec je že 50 let. Začel je v Sori v moškem in mešanem zboru, v času študija je bil član APZ Tone Tomšič, sedaj pa dolgoletni član Lovskega pevskega zbora Medvode. Igral je v ansamblu Katarina in Bitenc. Pa se tu seznam njegovih zanimanj in delovanja še ne konča: ključar, ljubiteljsko se ukvarja tudi z gledališčem, leto dni je bil sodelavec TV Medvode, sodeluje v TD Goričane Vaše. V pisan mozaik njegovega delovanja sodijo tudi pogrebni nagovori; v 12 letih jih je sestavil in prebral preko 2.400.

Naš gost je bil glasbenik violinist, mandolinist, ustni harmonikar in skladatelj Vladimir Hrovat. Leta 2013 je ustanovil koncertni ansambel ustnih harmonik Sorarmonica, s katerim je dosegel vidne uspehe na več festivalih po svetu, ustni harmoniki pa utrl pot na koncertne odre. Zadnji odmevni dogodek pa je bilo odprtje samostojne likovne razstave. Prisluhnite pogovoru z zanimivim multiinstrumentalistom!

Na s soncem obsijanih legah belokranjskega gričevja, se nad Metliko, sredi vinogradov in sadovnjakov pne vasica Boldraž. Tam je doma letošnja Kmetica leta ga. Marija Škof. Prijazno se je odzvala na našo prošnjo in spregovorila o dosedanji življenjski poti, ljubezni do zemlje in vinske trte ter o tem, da je ponosna, ker je kmetica.

Producent, scenarist in režiser Matjaž Mihelčič, avtor zadnjega igrano dokumentarnega filma Hrepenenje naroda o vojni za Slovenijo, je širši javnosti poznan tudi po odmevnih drugih dokumentarnih filmih, kot sta Slovenski vodni krog ali Čarokuhinja. Njegovo delo je prepoznano in priznano tudi v tujini. V pogovoru se čuti njegova predanost Sloveniji, domoljubje in želja po širjenju vrednot, zaradi katerih smo se oblikovali in obstali kot narod. Ustvarja na kulturno umetniškem področju, kjer si želi, da bi lahko še veliko pokazali. Film “Hrepenenje naroda” je zgodba z rekonstrukcijami najbolj znanih spopadov in pričevanjem udeležencev. V 50 minutah nas popelje skozi osrednje dogodke vojne. Osrednji pripovedovalci vzpostavljajo drugačen, zelo zanimiv oseben pogled na dogajanje, obenem pa je to pripoved o ljudeh, ki so ob pravem času na pravem mestu s svojim pogumom in odločnostjo izbojevali samostojno Slovenijo. To je bil čas, kot bi ga opisal Trubar: »Vstati in obstati«. V filmu so nastopili Alenka Puhar, Igor Omerza, Slavko Kmetič, Franci Feltrin, Janez Janša, Igor Bavčar, Zoran Dernovšek, Lojze Peterle in Dimitrij Rupel.

Čeprav je bilo ob umestitvi konec septembra rečeno, da je prva naloga škofa poslušanje, smo tokrat z veseljem mi prisluhnili njegovi zgodbi. Novi novomeški škof dr. Andrej Saje si je za svoje škofovsko geslo izbral stavek Živimo po duhu. Če je le mogel, se je vedno rad odzval povabilu na radijski pogovor. Tokrat je svoje poglede in kakšno podrobnost iz življenja pred mikrofonom delil v novi vlogi.

Predstavili smo del življenjske poti letošnjega biseromašnika, prelata Vinka Prestorja. Leta 1961 je bil posvečen v duhovnika.  Takrat je imel 32 let. Zakaj tako pozno? Ker je bil pri 19-ih letih na montiranem procesu obsojen na 17 let strogega zapora. K sreči je bil po dobrih šestih letih in pol pomiloščen. Deloval je kot stolni vikar v ljubljanski stolnici, na novoustanovljeni župniji Svetega Križa Ljubljana-Žale, deset let na Vrhniki in pet let v Kamniku, nato pa je bil stolni kanonik in odgovoren za vrsto služb. Od upokojitve leta 2004 deluje kot duhovni pomočnik v domači župniji Šenčur.

Deset let mineva od smrti patra minorita, ki je postal tudi gradbenik, novinar, tiskar, mizar, ključavničar, mehanik ... bil po duši glasbenik, predvsem pa zagovornik revnih in človek z véliko začetnico. Prisluhnite p. Mihi Drevenšku.

s. Marjeta Zanjkovič, je že 36 let misijonarka na Madagaskarju. Sprva je delala v dispanzerju kot medicinska sestra, zdaj pa se bolj posveča vzgoji mladih. V vsaki izmed devetih skupnosti imajo sestre osnovno šolo, gimnazijo in obrtne šole. V izobraževalnih ustanovah je več kot polovica ubogih, mnogim pomagajo dobrotniki iz tujine, tudi iz Slovenije. Predstavila je svoje delo, spoznali smo zahtevnost njenega vsakdana in podobo današnjega Madagaskarja. 

V oddajo Naš gost smo povabili celjskega škofa dr. Maksimilijana Matjaža. Kdo je, kje je odraščal, od kod veselje za Sveto pismo in tudi, kakšne načrte ima za celjsko škofijo, smo poskušali izvedeti v pogovoru z njim. Vabljeni k poslušanju!

V oddaji Naš gost smo gostili upokojeno profesorico pedagoške psihologije ddr. Barico Marentič Požarnik. Po diplomi iz psihologije in pedagogike je na obeh področjih tudi doktorirala, iz psihologije v Ljubljani, iz pedagogike pa v Zagrebu. Pretežni del svoje poklicne poti je delovala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Področje njenega zanimanja, poučevanja in raziskovanja je bilo psihologija učenja in poučevanja. To jo je pripeljalo do posebnega zanimanja za izobraževanje učiteljev. 
S svojim pedagoškim in mentorskim delom je pomembno sooblikovala številne učitelje in druge pedagoške delavce ter pustila neizbrisen pečat na področju prizadevanj za kakovost izobraževanja v Sloveniji. Minulo soboto je postala častna članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Naš gost je bil akademski slikar Matej Metlikovič. Z razstavo „Vrt življenja - Fragmenti za katedralo“ je v Zavodu sv. Stanislava obeležil nekaj obletnic. Pred štiridesetimi leti je končal študij na Akademiji za likovno umetnost, pred tridesetimi leti, je po dobrih desetih letih poučevanja srednješolskega predmeta umetnostna vzgoja, stopil na pot samozaposlenega v kulturi. Glede na svoje prve umetniške objave v kranjskem gimnazijskem literarnem glasilu „Kaj“, je stopil v petdeseto leto umetniškega delovanja. Letos obhaja 65 let življenja. Tu je tudi pomembna prelomnica, odhod v pokoj. Pogovarjali smo se o tem ali umetnik sploh kdaj res lahko odide v pokoj, pa o likovni in glasbeni umetnosti, njunem sobivanju, o terminu „celostna umetnina“. Za Mateja Metlikoviča je to dogodek, ko se skupaj ujamejo slike, glasba in ples. Ne zamudite zanimivega pogovora z avtorjem likovne opreme kapele v Domu sv. Janeza Krstnika v Trnovem!

Gostili smo Dragico Šteh, profesorico matematike, učiteljico na Osnovni šoli Zagradec. Pravi, da je najprej žena in mama, njeno veliko veselje pa so besede, pesmi, zapisane v rimah in tudi brez njih, predvsem pa misli, ki prinašajo upanje in vedrino. Zaupala nam je kaj imata skupnega matematika in literarno ustvarjanje, kako pomembno je s kakšnimi cilji se lotevaš svojega dela. Dragica Šteh obožuje igranje s številkami in besedo.

Martina Hrovat ob redni službi že več let opravlja tudi delo podžupanje Ivančne Gorice. Dejavna je v več društvih, na družbenem področju si prizadeva za kakovostnejše in bolj pestro življenje v svojem okolju. Med njenimi hobiji velja posebej izpostaviti vključenost v Konjerejsko društvo Struge. In, pred jubilejno 40. Stično mladih je bilo dragoceno slišati, kakšno je bilo dogajanje na začetku tega festivala, saj je bila udeleženka enega od prvih. 

Danes je bila naša gostja dr. Lea Plut Pregelj, ki že dolgo časa živi v Združenih državah Amerike - v Washingtonu.

V oddaj Naš gost smo gostili Tilčko Vidovič, ki je branjevka že več kot 70 let. 

 Barbara Štimec: Od arhitektke do kmetice

V oddaji smo odpravili v kanjon reke Kolpe, kjer na ekološki kmetiji živi in ustvarja zanimiva družina. Srce te družine je gospa Barbara Štimec, ki jo zaradi njenih prizadevanj za ohranjanje avtohtonih pasem domačih živali pozna veliko ljudi na vseh koncih naše domovine. Njena posebna ljubezen so cike in zgodnja jutra...
 

Kako odmeva papežev obisk, ki je bil od 5. do 8. marca 2021 v Iraku? Je že možno govoriti o kakšnih sadovih? Kako ga je doživel tamkajšnji nuncij, slovenski rojak, nadškof Mitja Leskovar? Kaj čuti domovine in za kaj naj bomo Slovenci v Sloveniji hvaležni? Zakaj se rad vrača v Slovenijo in če bi lahko izbiral, kje bi bilo njegovo sanjsko delovno mesto? Tudi o odločitvi za duhovniški poklic in o izgubi mama v času mladosti je povedal … 

Tokrat je bil Naš gost Miha Mohor: slavist, profesor, urednik. V pouk slovenščine in književnosti je med prvimi v Sloveniji prenašal principe in metode t.i. kreativnih literarnih in prevajalskih delavnic ter jih prilagajal ciljem osnovne šole in kasneje tudi gimnazije. O inovacijah pri svojem mentorskem delu je predaval po vsej Sloveniji in izven nje. Sodeloval je pri pripravi osnovnošolskega učnega načrta za pouk književnosti ter učnih načrtov za pouk treh izbirnih predmetov bralni klub, gledališki klub in šolsko novinarstvo. Njegov vir literarnega raziskovanje je literatura nonsensa.

Marjeta Rigler je skupaj s svojim pokojnim možem Metodijem za svoje poslanstvo vzela oživljanje slovenske Jakobove poti. Nadškof Stanislav Zore jima je podelil odličje sv. Cirila in Metoda.

V oddaji Naš gost ste tokrat lahko spoznali čarodeja, blejskega fijakerja, lokalnega politika, moža in očeta, pa še kakšno vlogo bi lahko dodali človeku, ki zre v svet z optimizmom, poštenostjo in ljubeznijo do domačega kraja. Toni Mežan je spisal knjigo o svoji dosedanji poti in odločili smo se, da jo spoznamo tudi v radijskem pogovoru.

Izreden prodor v deželo največjih filmskih zvezd je po trdem delu več desetletij in po uspešnih romantičnih filmih v Evropi, predvsem na Poljskem, dosegel režiser in scenarist Mitja Okorn. Kdo ne pozna filmov Pisma sv. Nikolaju, Planet samskih, kjer je ob režiji Mitja Okorn tudi avtor scenarija ter njegov režijski holivudski prvenec “Leto življenja”? V oddaji Naš gost smo ga vprašali po vrednotah, njegovem razumevanju družbe, tokov časa in se seveda zaustavili tudi pri filmu ob praznovanju 30-et letnice samostojnosti, ko je za osrednjo slovesnost tudi ob začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU zrežiral krajši film o osamosvajanju Slovenije kot širše tudi ostalih evropskih narodov.