Is podcast Igor Omerza - Udba in akcija Sever Is podcast
Igor Omerza - Udba in akcija Sever
Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta je pred kratkim pripravilo srečanje povezano s 30-letnico dogodkov ob osamosvojitvi Slovenije. Gost večer je bil raziskovalec in publicist mag. Igor Omerza, ki je nedavno izdal študijo Udba in akcija Sever. Večer je uvedel ekonomist in publicist dr. Rado Pezdir. Tomaža Ertla, ki je nosilec državnega odlikovanja samostojne Slovenije, bi morali preiskovati zaradi uničevanja dokumentacije notranjega ministrstva in vpletenosti v udbovski velikovški bombni atentat.

Jože Bartolj

spomin igor omerza rado pezdir tomaž ertl

27. 9. 2020
Igor Omerza - Udba in akcija Sever
Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta je pred kratkim pripravilo srečanje povezano s 30-letnico dogodkov ob osamosvojitvi Slovenije. Gost večer je bil raziskovalec in publicist mag. Igor Omerza, ki je nedavno izdal študijo Udba in akcija Sever. Večer je uvedel ekonomist in publicist dr. Rado Pezdir. Tomaža Ertla, ki je nosilec državnega odlikovanja samostojne Slovenije, bi morali preiskovati zaradi uničevanja dokumentacije notranjega ministrstva in vpletenosti v udbovski velikovški bombni atentat.

Jože Bartolj

VEČ ...|27. 9. 2020
Igor Omerza - Udba in akcija Sever
Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta je pred kratkim pripravilo srečanje povezano s 30-letnico dogodkov ob osamosvojitvi Slovenije. Gost večer je bil raziskovalec in publicist mag. Igor Omerza, ki je nedavno izdal študijo Udba in akcija Sever. Večer je uvedel ekonomist in publicist dr. Rado Pezdir. Tomaža Ertla, ki je nosilec državnega odlikovanja samostojne Slovenije, bi morali preiskovati zaradi uničevanja dokumentacije notranjega ministrstva in vpletenosti v udbovski velikovški bombni atentat.

Jože Bartolj

spominigor omerzarado pezdirtomaž ertl

Moja zgodba

VEČ ...|27. 11. 2022
Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Vidmar, Podbersič)

23. septembra 2022 je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali dve predavanji z omenjenega posveta: dr. Jernej Vidmar je predstavil represijo komunističnega režima ob zahodni meji med letoma 1945–1954, dr. Renato Podbersič pa je spregovoril o delovanju in prizadevanjih slovenskih duhovnikov za priključitev Primorske k matici. 

Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Vidmar, Podbersič)

23. septembra 2022 je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali dve predavanji z omenjenega posveta: dr. Jernej Vidmar je predstavil represijo komunističnega režima ob zahodni meji med letoma 1945–1954, dr. Renato Podbersič pa je spregovoril o delovanju in prizadevanjih slovenskih duhovnikov za priključitev Primorske k matici. 

spomin politika 75 let Pariške mirovne pogodbe Jernej Vidmar Renato Podbersič

Moja zgodba

Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Vidmar, Podbersič)

23. septembra 2022 je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali dve predavanji z omenjenega posveta: dr. Jernej Vidmar je predstavil represijo komunističnega režima ob zahodni meji med letoma 1945–1954, dr. Renato Podbersič pa je spregovoril o delovanju in prizadevanjih slovenskih duhovnikov za priključitev Primorske k matici. 

VEČ ...|27. 11. 2022
Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Vidmar, Podbersič)

23. septembra 2022 je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali dve predavanji z omenjenega posveta: dr. Jernej Vidmar je predstavil represijo komunističnega režima ob zahodni meji med letoma 1945–1954, dr. Renato Podbersič pa je spregovoril o delovanju in prizadevanjih slovenskih duhovnikov za priključitev Primorske k matici. 

Jože Bartolj

spomin politika 75 let Pariške mirovne pogodbe Jernej Vidmar Renato Podbersič

Moja zgodba

VEČ ...|20. 11. 2022
Anton Cizara - pričevanje

Tokratno oddajo Moja zgodba smo posvetili 100 letnici začetka prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile. Tokrat ste lahko poslušali pričevanje Antona Cizare iz Vipave, ki se je soočil z vojno in revolucijo v Španiji pa tudi v Sloveniji. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko so ga po že odsluženi vojaščini mobilizirali. Tako je najprej sodeloval v španski državljanski vojni, ko pa se je začala druga svetovna vojna, pa je vse do kapitulacije služil v Novem mestu kot tolmač. Po kapitulaciji se je pridružil partizanom, bil nato zajet in odveden na prisilno delo v Nemčijo. Od tam se je v domači kraj vrnil že po koncu druge svetovne vojne.

Anton Cizara - pričevanje

Tokratno oddajo Moja zgodba smo posvetili 100 letnici začetka prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile. Tokrat ste lahko poslušali pričevanje Antona Cizare iz Vipave, ki se je soočil z vojno in revolucijo v Španiji pa tudi v Sloveniji. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko so ga po že odsluženi vojaščini mobilizirali. Tako je najprej sodeloval v španski državljanski vojni, ko pa se je začala druga svetovna vojna, pa je vse do kapitulacije služil v Novem mestu kot tolmač. Po kapitulaciji se je pridružil partizanom, bil nato zajet in odveden na prisilno delo v Nemčijo. Od tam se je v domači kraj vrnil že po koncu druge svetovne vojne.

spomin politika Anton Cizara mobilizirani slovenci v italijansko vojsko Irena Uršič

Moja zgodba

Anton Cizara - pričevanje

Tokratno oddajo Moja zgodba smo posvetili 100 letnici začetka prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile. Tokrat ste lahko poslušali pričevanje Antona Cizare iz Vipave, ki se je soočil z vojno in revolucijo v Španiji pa tudi v Sloveniji. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko so ga po že odsluženi vojaščini mobilizirali. Tako je najprej sodeloval v španski državljanski vojni, ko pa se je začala druga svetovna vojna, pa je vse do kapitulacije služil v Novem mestu kot tolmač. Po kapitulaciji se je pridružil partizanom, bil nato zajet in odveden na prisilno delo v Nemčijo. Od tam se je v domači kraj vrnil že po koncu druge svetovne vojne.

VEČ ...|20. 11. 2022
Anton Cizara - pričevanje

Tokratno oddajo Moja zgodba smo posvetili 100 letnici začetka prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile. Tokrat ste lahko poslušali pričevanje Antona Cizare iz Vipave, ki se je soočil z vojno in revolucijo v Španiji pa tudi v Sloveniji. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko so ga po že odsluženi vojaščini mobilizirali. Tako je najprej sodeloval v španski državljanski vojni, ko pa se je začala druga svetovna vojna, pa je vse do kapitulacije služil v Novem mestu kot tolmač. Po kapitulaciji se je pridružil partizanom, bil nato zajet in odveden na prisilno delo v Nemčijo. Od tam se je v domači kraj vrnil že po koncu druge svetovne vojne.

Jože Bartolj

spomin politika Anton Cizara mobilizirani slovenci v italijansko vojsko Irena Uršič

Moja zgodba

VEČ ...|6. 11. 2022
Slovenski mučenci XX. stoletja - uvodna oddaja z nadškofom Stanislavom Zoretom

Z mesecem novembrom prihaja v oddajo Moja zgodba serija oddaj o mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja, kandidatih v postopku za beatifikacijo.
V uvodni oddaji je bil gost nadškof Stanislav Zore, ki je spregovorili o pomenu svetništva, pomenu mučeništva, aktualnosti te tematike v Sloveniji in zakaj sploh potekajo omenjeni postopki. 

Slovenski mučenci XX. stoletja - uvodna oddaja z nadškofom Stanislavom Zoretom

Z mesecem novembrom prihaja v oddajo Moja zgodba serija oddaj o mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja, kandidatih v postopku za beatifikacijo.
V uvodni oddaji je bil gost nadškof Stanislav Zore, ki je spregovorili o pomenu svetništva, pomenu mučeništva, aktualnosti te tematike v Sloveniji in zakaj sploh potekajo omenjeni postopki. 

spomin politika mučenci 20 stoletja Stanislav Zore

Moja zgodba

Slovenski mučenci XX. stoletja - uvodna oddaja z nadškofom Stanislavom Zoretom

Z mesecem novembrom prihaja v oddajo Moja zgodba serija oddaj o mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja, kandidatih v postopku za beatifikacijo.
V uvodni oddaji je bil gost nadškof Stanislav Zore, ki je spregovorili o pomenu svetništva, pomenu mučeništva, aktualnosti te tematike v Sloveniji in zakaj sploh potekajo omenjeni postopki. 

VEČ ...|6. 11. 2022
Slovenski mučenci XX. stoletja - uvodna oddaja z nadškofom Stanislavom Zoretom

Z mesecem novembrom prihaja v oddajo Moja zgodba serija oddaj o mučencih, žrtvah totalitarizmov 20. stoletja, kandidatih v postopku za beatifikacijo.
V uvodni oddaji je bil gost nadškof Stanislav Zore, ki je spregovorili o pomenu svetništva, pomenu mučeništva, aktualnosti te tematike v Sloveniji in zakaj sploh potekajo omenjeni postopki. 

Jože Bartolj

spomin politika mučenci 20 stoletja Stanislav Zore

Moja zgodba

VEČ ...|30. 10. 2022
Macesnova gorica - Slovenski Katin

Pri Breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem Rogu je bila slovesnost s položitvijo venca ob izkopu posmrtnih ostankov umorjenih domobrancev po drugi svetovni vonji. V navzočnosti častne čete slovenske vojske in poslanca Janeza Žaklja se je slovenska država simbolno poklonila žrtvam povojnih pobojev, ki jih je zagrešila komunistična oblast. O izkopu so v oddaji Moja zgodba spregovorili: zgodovinarja dr. Jože Dežman, dr. Mitja Ferenc, arheolog Luka Rozman in poslanec Janez Žakelj.

Macesnova gorica - Slovenski Katin

Pri Breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem Rogu je bila slovesnost s položitvijo venca ob izkopu posmrtnih ostankov umorjenih domobrancev po drugi svetovni vonji. V navzočnosti častne čete slovenske vojske in poslanca Janeza Žaklja se je slovenska država simbolno poklonila žrtvam povojnih pobojev, ki jih je zagrešila komunistična oblast. O izkopu so v oddaji Moja zgodba spregovorili: zgodovinarja dr. Jože Dežman, dr. Mitja Ferenc, arheolog Luka Rozman in poslanec Janez Žakelj.

spomin politika

Moja zgodba

Macesnova gorica - Slovenski Katin

Pri Breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem Rogu je bila slovesnost s položitvijo venca ob izkopu posmrtnih ostankov umorjenih domobrancev po drugi svetovni vonji. V navzočnosti častne čete slovenske vojske in poslanca Janeza Žaklja se je slovenska država simbolno poklonila žrtvam povojnih pobojev, ki jih je zagrešila komunistična oblast. O izkopu so v oddaji Moja zgodba spregovorili: zgodovinarja dr. Jože Dežman, dr. Mitja Ferenc, arheolog Luka Rozman in poslanec Janez Žakelj.

VEČ ...|30. 10. 2022
Macesnova gorica - Slovenski Katin

Pri Breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem Rogu je bila slovesnost s položitvijo venca ob izkopu posmrtnih ostankov umorjenih domobrancev po drugi svetovni vonji. V navzočnosti častne čete slovenske vojske in poslanca Janeza Žaklja se je slovenska država simbolno poklonila žrtvam povojnih pobojev, ki jih je zagrešila komunistična oblast. O izkopu so v oddaji Moja zgodba spregovorili: zgodovinarja dr. Jože Dežman, dr. Mitja Ferenc, arheolog Luka Rozman in poslanec Janez Žakelj.

Jože Bartolj

spomin politika

Moja zgodba

VEČ ...|16. 10. 2022
Franc Smrdelj - pričevanje

Ob stoti obletnici prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile, smo v oddaji Moja zgodba pripravili sklop pričevanj. Tokrat ste lahko slišali pripoved Franca Smrdelja (1919–2013) iz Ilirske Bistrice. Bil je izučen avtomehanik in poznavalec italijanskih avtomobilov. Tako je bil kot vojaški obveznik v mornarici iz Pulja poslan na specializacijo v La Spezio v avtošolo, kjer se je izkazal za enega najboljših voznikov. Tako je med drugim postal osebni voznik italijanskega admirala. Prisluhnite ob 20. uri.

Franc Smrdelj - pričevanje

Ob stoti obletnici prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile, smo v oddaji Moja zgodba pripravili sklop pričevanj. Tokrat ste lahko slišali pripoved Franca Smrdelja (1919–2013) iz Ilirske Bistrice. Bil je izučen avtomehanik in poznavalec italijanskih avtomobilov. Tako je bil kot vojaški obveznik v mornarici iz Pulja poslan na specializacijo v La Spezio v avtošolo, kjer se je izkazal za enega najboljših voznikov. Tako je med drugim postal osebni voznik italijanskega admirala. Prisluhnite ob 20. uri.

spomin politika Franc Smrdelj mobilizirani slovenci v italijnsko vojsko

Moja zgodba

Franc Smrdelj - pričevanje

Ob stoti obletnici prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile, smo v oddaji Moja zgodba pripravili sklop pričevanj. Tokrat ste lahko slišali pripoved Franca Smrdelja (1919–2013) iz Ilirske Bistrice. Bil je izučen avtomehanik in poznavalec italijanskih avtomobilov. Tako je bil kot vojaški obveznik v mornarici iz Pulja poslan na specializacijo v La Spezio v avtošolo, kjer se je izkazal za enega najboljših voznikov. Tako je med drugim postal osebni voznik italijanskega admirala. Prisluhnite ob 20. uri.

VEČ ...|16. 10. 2022
Franc Smrdelj - pričevanje

Ob stoti obletnici prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile, smo v oddaji Moja zgodba pripravili sklop pričevanj. Tokrat ste lahko slišali pripoved Franca Smrdelja (1919–2013) iz Ilirske Bistrice. Bil je izučen avtomehanik in poznavalec italijanskih avtomobilov. Tako je bil kot vojaški obveznik v mornarici iz Pulja poslan na specializacijo v La Spezio v avtošolo, kjer se je izkazal za enega najboljših voznikov. Tako je med drugim postal osebni voznik italijanskega admirala. Prisluhnite ob 20. uri.

Jože Bartolj

spomin politika Franc Smrdelj mobilizirani slovenci v italijnsko vojsko

Moja zgodba

VEČ ...|9. 10. 2022
Razstava Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki 2. del

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki. Razstava predstavlja športne dosežke predvsem v samostojni državi, ki nas vse državljane povezujejo. V drugi oddaji Moja zgodba na to temo, smo prisluhnili kako so pripravljalci k sodelovanju pritegnili slovenske športne junake.

Razstava Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki 2. del

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki. Razstava predstavlja športne dosežke predvsem v samostojni državi, ki nas vse državljane povezujejo. V drugi oddaji Moja zgodba na to temo, smo prisluhnili kako so pripravljalci k sodelovanju pritegnili slovenske športne junake.

spomin šport Andreja Zupanec Bajželj Domen Kaučič V čevljih zmagovalcev Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki

Moja zgodba

Razstava Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki 2. del

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki. Razstava predstavlja športne dosežke predvsem v samostojni državi, ki nas vse državljane povezujejo. V drugi oddaji Moja zgodba na to temo, smo prisluhnili kako so pripravljalci k sodelovanju pritegnili slovenske športne junake.

VEČ ...|9. 10. 2022
Razstava Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki 2. del

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki. Razstava predstavlja športne dosežke predvsem v samostojni državi, ki nas vse državljane povezujejo. V drugi oddaji Moja zgodba na to temo, smo prisluhnili kako so pripravljalci k sodelovanju pritegnili slovenske športne junake.

Jože Bartolj

spomin šport Andreja Zupanec Bajželj Domen Kaučič V čevljih zmagovalcev Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki

Moja zgodba

VEČ ...|2. 10. 2022
Razstava Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki 1. del

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki. Razstava predstavlja živahno dogajanje povezano tudi z minulim dnevom slovenskega športa (23. 9.), ki je od leta 2020 tudi državni praznik. V Moji zgodbi ob 20.h je bila na sporedu prva od dveh oddaj v kateri lahko prisluhnete, kako se je porodila ideja za razstavo in kaj predstavlja. Razstavo sta predstavila avtorja višja kustosinja Andreja Zupanec Bajželj in kustos Domen Kaučič.

Razstava Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki 1. del

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki. Razstava predstavlja živahno dogajanje povezano tudi z minulim dnevom slovenskega športa (23. 9.), ki je od leta 2020 tudi državni praznik. V Moji zgodbi ob 20.h je bila na sporedu prva od dveh oddaj v kateri lahko prisluhnete, kako se je porodila ideja za razstavo in kaj predstavlja. Razstavo sta predstavila avtorja višja kustosinja Andreja Zupanec Bajželj in kustos Domen Kaučič.

spomin šport Andreja Zupanec Bajželj Domen Kaučič V čevljih zmagovalcev Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki

Moja zgodba

Razstava Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki 1. del

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki. Razstava predstavlja živahno dogajanje povezano tudi z minulim dnevom slovenskega športa (23. 9.), ki je od leta 2020 tudi državni praznik. V Moji zgodbi ob 20.h je bila na sporedu prva od dveh oddaj v kateri lahko prisluhnete, kako se je porodila ideja za razstavo in kaj predstavlja. Razstavo sta predstavila avtorja višja kustosinja Andreja Zupanec Bajželj in kustos Domen Kaučič.

VEČ ...|2. 10. 2022
Razstava Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki 1. del

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo V čevljih zmagovalcev - Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki. Razstava predstavlja živahno dogajanje povezano tudi z minulim dnevom slovenskega športa (23. 9.), ki je od leta 2020 tudi državni praznik. V Moji zgodbi ob 20.h je bila na sporedu prva od dveh oddaj v kateri lahko prisluhnete, kako se je porodila ideja za razstavo in kaj predstavlja. Razstavo sta predstavila avtorja višja kustosinja Andreja Zupanec Bajželj in kustos Domen Kaučič.

Jože Bartolj

spomin šport Andreja Zupanec Bajželj Domen Kaučič V čevljih zmagovalcev Slovenci in Slovenke ter njihovi športni dosežki

Moja zgodba

VEČ ...|25. 9. 2022
Ida Smerdel - pričevanje

Prisluhnete lahko pripovedi stoletnice Ide Smerdel, ki je bila rojena v vasici Podstenjšek med Pivko in Brkini. Italijanski okupatorji so njihovo vas požgali leta 1942. Zatem je bila internirana v taborišče v Italiji. Po italijanski kapitulaciji leta 1943, so jo Nemci odpeljali na prisilno delo v Wiener Neustadt. Tam je doživela in preživela nekaj najhujših bombardiranj zavezniških letal tega mesta. Tudi v najtežjih življenjskih preizkušnjah je zmogla obdržati pogum in najti veselje do življenja.

Ida Smerdel - pričevanje

Prisluhnete lahko pripovedi stoletnice Ide Smerdel, ki je bila rojena v vasici Podstenjšek med Pivko in Brkini. Italijanski okupatorji so njihovo vas požgali leta 1942. Zatem je bila internirana v taborišče v Italiji. Po italijanski kapitulaciji leta 1943, so jo Nemci odpeljali na prisilno delo v Wiener Neustadt. Tam je doživela in preživela nekaj najhujših bombardiranj zavezniških letal tega mesta. Tudi v najtežjih življenjskih preizkušnjah je zmogla obdržati pogum in najti veselje do življenja.

spomin politika Ida Smerdel pričevanje 2. sv. vojna

Moja zgodba

Ida Smerdel - pričevanje

Prisluhnete lahko pripovedi stoletnice Ide Smerdel, ki je bila rojena v vasici Podstenjšek med Pivko in Brkini. Italijanski okupatorji so njihovo vas požgali leta 1942. Zatem je bila internirana v taborišče v Italiji. Po italijanski kapitulaciji leta 1943, so jo Nemci odpeljali na prisilno delo v Wiener Neustadt. Tam je doživela in preživela nekaj najhujših bombardiranj zavezniških letal tega mesta. Tudi v najtežjih življenjskih preizkušnjah je zmogla obdržati pogum in najti veselje do življenja.

VEČ ...|25. 9. 2022
Ida Smerdel - pričevanje

Prisluhnete lahko pripovedi stoletnice Ide Smerdel, ki je bila rojena v vasici Podstenjšek med Pivko in Brkini. Italijanski okupatorji so njihovo vas požgali leta 1942. Zatem je bila internirana v taborišče v Italiji. Po italijanski kapitulaciji leta 1943, so jo Nemci odpeljali na prisilno delo v Wiener Neustadt. Tam je doživela in preživela nekaj najhujših bombardiranj zavezniških letal tega mesta. Tudi v najtežjih življenjskih preizkušnjah je zmogla obdržati pogum in najti veselje do življenja.

Jože Bartolj

spomin politika Ida Smerdel pričevanje 2. sv. vojna

Moja zgodba

Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič.

Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba

Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|25. 11. 2022
Matija Volontar, Žiga Oražem in Bor Levičnik

Osrednji gosti Doživetij narave so bili trije mladi alpinisti, ki jim je konec oktobra v Himalaji uspelo preplezati prvenstveno smer na goro v nepalskem delu Himalaje: Matija Volontar, Žiga Oražem in Bor Levičnik. 

Matija Volontar, Žiga Oražem in Bor Levičnik

Osrednji gosti Doživetij narave so bili trije mladi alpinisti, ki jim je konec oktobra v Himalaji uspelo preplezati prvenstveno smer na goro v nepalskem delu Himalaje: Matija Volontar, Žiga Oražem in Bor Levičnik. 

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Naš gost

VEČ ...|26. 11. 2022
Dr. Tomo Virk

K nam v goste je prišel akademik dr. Tomo Virk. V oddaji nam je povedal o svoji življenjski poti, ki je bila nekaj časa športna pot alpskega smučarja. Tudi o tem, kako so potem prevladale knjige in primerjalna književnost.

Dr. Tomo Virk

K nam v goste je prišel akademik dr. Tomo Virk. V oddaji nam je povedal o svoji življenjski poti, ki je bila nekaj časa športna pot alpskega smučarja. Tudi o tem, kako so potem prevladale knjige in primerjalna književnost.

Mateja

spominživljenje

Komentar tedna

VEČ ...|25. 11. 2022
Roman Vučajnk: Skupaj delajmo za dobro

Ravno ta teden smo v slovenski družbi znova povabljeni, da premislimo in prekvasimo svojo držo do delanja dobrega, do te dejavnosti v skupnosti in k osebnemu doprinosu. Slovenska Karitas se s Tednom dobrote že leta trudi nagovarjati vse družbene plasti in vsakega posameznika ter s posebej oblikovanim gradivom in programom uspešno zagotavlja tako spoštovanje dostojanstva tistih v stiski, kot tudi sredstva zanje, da lahko lažje živijo. Obenem pa spodbuja skupinsko delanje dobrega. Letošnje geslo, ki sem ga kar uporabil kot naslov tega komentarja, je prav posebej povedno pri ohranjanju notranjega kompasa in je čudovit poziv k delovanju.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

Roman Vučajnk: Skupaj delajmo za dobro

Ravno ta teden smo v slovenski družbi znova povabljeni, da premislimo in prekvasimo svojo držo do delanja dobrega, do te dejavnosti v skupnosti in k osebnemu doprinosu. Slovenska Karitas se s Tednom dobrote že leta trudi nagovarjati vse družbene plasti in vsakega posameznika ter s posebej oblikovanim gradivom in programom uspešno zagotavlja tako spoštovanje dostojanstva tistih v stiski, kot tudi sredstva zanje, da lahko lažje živijo. Obenem pa spodbuja skupinsko delanje dobrega. Letošnje geslo, ki sem ga kar uporabil kot naslov tega komentarja, je prav posebej povedno pri ohranjanju notranjega kompasa in je čudovit poziv k delovanju.

Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda Roman Vučajnk. 

Roman Vučajnk

komentardružba

Pogovor o

VEČ ...|23. 11. 2022
Referendumi 2022

Pred nami je še ena nedelja, ki jo bo zaznamovalo glasovanje na voliščih. Izrekli se bomo o noveli zakona o RTV Slovenija ter o spremembah zakonov o dolgotrajni oskrbi in o vladi. Predlagala jih je koalicija premierja Roberta Goloba, v SDS ocenjujejo, da so škodljive, zato so zbrali podpise za referendume. Na Radiu Ognjišče smo pred odločanjem vseh volivcev soočili argumente obeh strani. Z nami v studiu sta bila poslanka največje opozicijske stranke Alenka Jeraj in vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic. Vabljeni k poslušanju!

Referendumi 2022

Pred nami je še ena nedelja, ki jo bo zaznamovalo glasovanje na voliščih. Izrekli se bomo o noveli zakona o RTV Slovenija ter o spremembah zakonov o dolgotrajni oskrbi in o vladi. Predlagala jih je koalicija premierja Roberta Goloba, v SDS ocenjujejo, da so škodljive, zato so zbrali podpise za referendume. Na Radiu Ognjišče smo pred odločanjem vseh volivcev soočili argumente obeh strani. Z nami v studiu sta bila poslanka največje opozicijske stranke Alenka Jeraj in vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic. Vabljeni k poslušanju!

Helena Križnik

politikaživljenjereferendumi 2022

Sol in luč

VEČ ...|22. 11. 2022
Zakaj in kako glasba zdravi?

“Harmonična glasba ima moč, da uredi neharmonično dušo,” je zapisal Platon. O vplivu glasbe na človeka poročajo znanstveniki s področja biologije in medicine. Zvočne vibracije imajo učinek celo na žive celice. Najnovejša teorija fizike - Teorija strun - je poimenovana po nihanju strun, ki jih je opazoval že Pitagora. Glasba ima torej velikansko moč in najčistejšo harmonijo smo našli v gregorianskem koralu, tako smo izbrali tudi nekaj najboljših posnetkov Schole cantorum Labacensis.

Zakaj in kako glasba zdravi?

“Harmonična glasba ima moč, da uredi neharmonično dušo,” je zapisal Platon. O vplivu glasbe na človeka poročajo znanstveniki s področja biologije in medicine. Zvočne vibracije imajo učinek celo na žive celice. Najnovejša teorija fizike - Teorija strun - je poimenovana po nihanju strun, ki jih je opazoval že Pitagora. Glasba ima torej velikansko moč in najčistejšo harmonijo smo našli v gregorianskem koralu, tako smo izbrali tudi nekaj najboljših posnetkov Schole cantorum Labacensis.

Tadej Sadar

glasbaduhovnostodnosizdravstvo

Program zadnjega tedna

VEČ ...|28. 11. 2022
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. november 2022 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 28. november 2022 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 11. 2022
O knjigi na spletni prižnici Martina Goloba

Življenje išče pot

VEČ ...|28. 11. 2022
Inštitut Lunina vila in pomoč otrokom, ki so doživeli spolno zlorabo

Evropske raziskave kažejo, da v otroštvu spolni napad doživi od deset do dvajset odstotkov otrok. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je žrtev zlorabe vsaka peta deklica in vsak sedmi deček. Zato Lunina vila, Inštitut za zaščito otrok, izvaja še kako potrebno kampanjo: “Če prijaviš, lahko ustaviš!” Gostili smo predsednico Inštituta Nino Kralja, ki nam je pojasnila o znakih zlorabe in kako jo prijaviti.

Inštitut Lunina vila in pomoč otrokom, ki so doživeli spolno zlorabo

Evropske raziskave kažejo, da v otroštvu spolni napad doživi od deset do dvajset odstotkov otrok. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je žrtev zlorabe vsaka peta deklica in vsak sedmi deček. Zato Lunina vila, Inštitut za zaščito otrok, izvaja še kako potrebno kampanjo: “Če prijaviš, lahko ustaviš!” Gostili smo predsednico Inštituta Nino Kralja, ki nam je pojasnila o znakih zlorabe in kako jo prijaviti.

s. Meta Potočnik

otroci in spolna zlorabaInštitut Lunina vilaprijava spolne zlorabe

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|28. 11. 2022
Izteka se rok za gnojenje s hlevskim gnojem

Letos je samo še do srede čas, da z gnojišč odpeljete in raztrosite hlevski gnoj, potem bodo ta opravila do začetka pomladi prepovedana. Medtem ko splošna časovna prepoved gnojenja s tekočimi organskimi gnojili, to je gnojnico in gnojevko, v večjem delu Slovenije velja od 15. novembra do 1. marca, pa je gnojenje s s hlevskim gnojem prepovedano od 1. decembra do 15. februarja. Prav tako uredba od 15. oktobra do 1. marca prepoveduje gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik.

Izteka se rok za gnojenje s hlevskim gnojem

Letos je samo še do srede čas, da z gnojišč odpeljete in raztrosite hlevski gnoj, potem bodo ta opravila do začetka pomladi prepovedana. Medtem ko splošna časovna prepoved gnojenja s tekočimi organskimi gnojili, to je gnojnico in gnojevko, v večjem delu Slovenije velja od 15. novembra do 1. marca, pa je gnojenje s s hlevskim gnojem prepovedano od 1. decembra do 15. februarja. Prav tako uredba od 15. oktobra do 1. marca prepoveduje gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik.

Robert Božič

gnojenjenavzkrižna skladnost

Svetovalnica

VEČ ...|28. 11. 2022
Radio - 28 let: sodelovanje tehnike in vsebine

Tokrat smo bili na voljo za vaša vprašanja radijski sodelavci. Spregovorili smo o radijskih oddajnikih, težavah pri sprejemanju našega programa, oddajniški zbodbi iz Bohinja, DAB sprejemnikih... Govorili smo tudi poslušanju oddaj prek podkastov, našega radijskega arhiva, o stiku s poslušalci prek radijskih počitnic in ostalih dogodkov, ki jih pripravljamo za poslušalce. Sodelovali so sodelavci: Marko Zupan (oddajniki), Lidija Zupanič (marketing), Robert Božič (internetne strani) in Andrej Jerman (audio arhiv).

Radio - 28 let: sodelovanje tehnike in vsebine

Tokrat smo bili na voljo za vaša vprašanja radijski sodelavci. Spregovorili smo o radijskih oddajnikih, težavah pri sprejemanju našega programa, oddajniški zbodbi iz Bohinja, DAB sprejemnikih... Govorili smo tudi poslušanju oddaj prek podkastov, našega radijskega arhiva, o stiku s poslušalci prek radijskih počitnic in ostalih dogodkov, ki jih pripravljamo za poslušalce. Sodelovali so sodelavci: Marko Zupan (oddajniki), Lidija Zupanič (marketing), Robert Božič (internetne strani) in Andrej Jerman (audio arhiv).

Tanja Dominko, Blaž Lesnik

svetovanjeradioradijski oddajnikiradijski arhivinternetradio Ognjišče28 let