Vroclav - Romanje Zaupanja na zemlji 2019
Poljsko mesto Vroclav je prizorišče Evropskega srečanja mladih 2019, ki v preprostem življenju in v taizéjskem duhu združuje mlade že več desetletij. O romanju Zaupanje na zemlji v Vroclavu so govorili Jure Čehovin, Monika Gril in Neža Ravnikar.
13. 12. 2019
Vroclav - Romanje Zaupanja na zemlji 2019
Poljsko mesto Vroclav je prizorišče Evropskega srečanja mladih 2019, ki v preprostem življenju in v taizéjskem duhu združuje mlade že več desetletij. O romanju Zaupanje na zemlji v Vroclavu so govorili Jure Čehovin, Monika Gril in Neža Ravnikar.

Nataša Ličen

VEČ ...|13. 12. 2019
Vroclav - Romanje Zaupanja na zemlji 2019
Poljsko mesto Vroclav je prizorišče Evropskega srečanja mladih 2019, ki v preprostem življenju in v taizéjskem duhu združuje mlade že več desetletij. O romanju Zaupanje na zemlji v Vroclavu so govorili Jure Čehovin, Monika Gril in Neža Ravnikar.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjemladikulturaodnosipapežpogovorsvetovanjevzgoja

Mladoskop

VEČ ... |
David Hrup Mavsar

Oddaja Mladoskop prinaša pogovor z zelo zanimivim srednješolcem Davidom Hrupom Mavsarjem. Spoznajte njegove življenjske poglede, zanimive hobije in ambicije.

David Hrup Mavsar

Oddaja Mladoskop prinaša pogovor z zelo zanimivim srednješolcem Davidom Hrupom Mavsarjem. Spoznajte njegove življenjske poglede, zanimive hobije in ambicije.

mladi

Mladoskop

David Hrup Mavsar

Oddaja Mladoskop prinaša pogovor z zelo zanimivim srednješolcem Davidom Hrupom Mavsarjem. Spoznajte njegove življenjske poglede, zanimive hobije in ambicije.

VEČ ...|20. 2. 2026
David Hrup Mavsar

Oddaja Mladoskop prinaša pogovor z zelo zanimivim srednješolcem Davidom Hrupom Mavsarjem. Spoznajte njegove življenjske poglede, zanimive hobije in ambicije.

Jakob Turk

mladi

Mladoskop

VEČ ... |
Šolski kompas

Predstavili smo šole in izobraževalne programe v okviru informativnih dni. Sogovorniki razkrivajo, kaj njihova šola ponuja, komu je namenjena in zakaj je prava izbira za prihodnost. Podkast za učence, starše in vse, ki jih zanima pot znanja.

Šolski kompas

Predstavili smo šole in izobraževalne programe v okviru informativnih dni. Sogovorniki razkrivajo, kaj njihova šola ponuja, komu je namenjena in zakaj je prava izbira za prihodnost. Podkast za učence, starše in vse, ki jih zanima pot znanja.

mladi

Mladoskop

Šolski kompas

Predstavili smo šole in izobraževalne programe v okviru informativnih dni. Sogovorniki razkrivajo, kaj njihova šola ponuja, komu je namenjena in zakaj je prava izbira za prihodnost. Podkast za učence, starše in vse, ki jih zanima pot znanja.

VEČ ...|6. 2. 2026
Šolski kompas

Predstavili smo šole in izobraževalne programe v okviru informativnih dni. Sogovorniki razkrivajo, kaj njihova šola ponuja, komu je namenjena in zakaj je prava izbira za prihodnost. Podkast za učence, starše in vse, ki jih zanima pot znanja.

Jakob Turk

mladi

Mladoskop

VEČ ... |
Novoletne zaobljube

V današnji oddaji sta David Hrup Mavsar in Jakob Hladnik spregovorila o svojih novoletnih zaobljubah in kako le te vmeščata v svoje pestro življenje, predstavili pa smo tudi karierno priložnost mladih v podjetju Marmor Hotavlje. Vaš gostitelj v Mladoskopu bo odslej mladi sodelavec Jakob Turk.

Novoletne zaobljube

V današnji oddaji sta David Hrup Mavsar in Jakob Hladnik spregovorila o svojih novoletnih zaobljubah in kako le te vmeščata v svoje pestro življenje, predstavili pa smo tudi karierno priložnost mladih v podjetju Marmor Hotavlje. Vaš gostitelj v Mladoskopu bo odslej mladi sodelavec Jakob Turk.

mladipogovorzaobljubekariera

Mladoskop

Novoletne zaobljube

V današnji oddaji sta David Hrup Mavsar in Jakob Hladnik spregovorila o svojih novoletnih zaobljubah in kako le te vmeščata v svoje pestro življenje, predstavili pa smo tudi karierno priložnost mladih v podjetju Marmor Hotavlje. Vaš gostitelj v Mladoskopu bo odslej mladi sodelavec Jakob Turk.

VEČ ...|23. 1. 2026
Novoletne zaobljube

V današnji oddaji sta David Hrup Mavsar in Jakob Hladnik spregovorila o svojih novoletnih zaobljubah in kako le te vmeščata v svoje pestro življenje, predstavili pa smo tudi karierno priložnost mladih v podjetju Marmor Hotavlje. Vaš gostitelj v Mladoskopu bo odslej mladi sodelavec Jakob Turk.

Jakob Turk

mladipogovorzaobljubekariera

Mladoskop

VEČ ... |
Anali Bider, mladinska pisateljica 

Analí Bider je srednješolka, avtorica pravega romana znanstveno fantastične zvrsti in z več kot dvestotimi stranmi. Napisala ga je v angleškem jeziku. Večkrat je že sodelovala na Cankarjevih tekmovanjih, tudi na pesniških natečajih, kjer je dosegla tudi prvo mesto. Zakaj piše, od kod navdih, kaj z zgodbo sporoča, je povedala v pogovoru.   

Anali Bider, mladinska pisateljica 

Analí Bider je srednješolka, avtorica pravega romana znanstveno fantastične zvrsti in z več kot dvestotimi stranmi. Napisala ga je v angleškem jeziku. Večkrat je že sodelovala na Cankarjevih tekmovanjih, tudi na pesniških natečajih, kjer je dosegla tudi prvo mesto. Zakaj piše, od kod navdih, kaj z zgodbo sporoča, je povedala v pogovoru.   

mladidružbapogovorkultura

Mladoskop

Anali Bider, mladinska pisateljica 

Analí Bider je srednješolka, avtorica pravega romana znanstveno fantastične zvrsti in z več kot dvestotimi stranmi. Napisala ga je v angleškem jeziku. Večkrat je že sodelovala na Cankarjevih tekmovanjih, tudi na pesniških natečajih, kjer je dosegla tudi prvo mesto. Zakaj piše, od kod navdih, kaj z zgodbo sporoča, je povedala v pogovoru.   

VEČ ...|26. 12. 2025
Anali Bider, mladinska pisateljica 

Analí Bider je srednješolka, avtorica pravega romana znanstveno fantastične zvrsti in z več kot dvestotimi stranmi. Napisala ga je v angleškem jeziku. Večkrat je že sodelovala na Cankarjevih tekmovanjih, tudi na pesniških natečajih, kjer je dosegla tudi prvo mesto. Zakaj piše, od kod navdih, kaj z zgodbo sporoča, je povedala v pogovoru.   

Nataša Ličen

mladidružbapogovorkultura

Mladoskop

VEČ ... |
Elvis Škorc

V kinematografih je na ogled nov slovenski celovečerni mladinski-družinski film z naslovom Elvis Škorc, ki na duhovit način predstavi zamotan svet štirinajstletnika, že od malih nog ve, da bo izumitelj. Elvisa njegova družba, sošolci ne razumejo, prisega na stripe, kemijo in Hano. Film je posnet po istoimenski knjižni uspešnici Janje Vidmar. Pogovarjali smo se s Frido Bratuš, ki v filmu igra Klaro.

Elvis Škorc

V kinematografih je na ogled nov slovenski celovečerni mladinski-družinski film z naslovom Elvis Škorc, ki na duhovit način predstavi zamotan svet štirinajstletnika, že od malih nog ve, da bo izumitelj. Elvisa njegova družba, sošolci ne razumejo, prisega na stripe, kemijo in Hano. Film je posnet po istoimenski knjižni uspešnici Janje Vidmar. Pogovarjali smo se s Frido Bratuš, ki v filmu igra Klaro.

mladidružbakulturapogovor

Mladoskop

Elvis Škorc

V kinematografih je na ogled nov slovenski celovečerni mladinski-družinski film z naslovom Elvis Škorc, ki na duhovit način predstavi zamotan svet štirinajstletnika, že od malih nog ve, da bo izumitelj. Elvisa njegova družba, sošolci ne razumejo, prisega na stripe, kemijo in Hano. Film je posnet po istoimenski knjižni uspešnici Janje Vidmar. Pogovarjali smo se s Frido Bratuš, ki v filmu igra Klaro.

VEČ ...|12. 12. 2025
Elvis Škorc

V kinematografih je na ogled nov slovenski celovečerni mladinski-družinski film z naslovom Elvis Škorc, ki na duhovit način predstavi zamotan svet štirinajstletnika, že od malih nog ve, da bo izumitelj. Elvisa njegova družba, sošolci ne razumejo, prisega na stripe, kemijo in Hano. Film je posnet po istoimenski knjižni uspešnici Janje Vidmar. Pogovarjali smo se s Frido Bratuš, ki v filmu igra Klaro.

Nataša Ličen

mladidružbakulturapogovor

Mladoskop

VEČ ... |
Mlada Karitas - Bližina ozdravlja

Ob Tednu Karitas smo v mladinski oddaji gostili mlade prostovoljce Ajo Ano Jeláska, Mateja Šadla in Petro Žejn. Predstavili so projekte, pri katerih sodelujejo in izpostavili v adventu aktualni akciji dobrih del, kot sta med drugimi Miklavževi angelčki in Povezani preko telefona

Mlada Karitas - Bližina ozdravlja

Ob Tednu Karitas smo v mladinski oddaji gostili mlade prostovoljce Ajo Ano Jeláska, Mateja Šadla in Petro Žejn. Predstavili so projekte, pri katerih sodelujejo in izpostavili v adventu aktualni akciji dobrih del, kot sta med drugimi Miklavževi angelčki in Povezani preko telefona

mladiodnosidružbaduhovnostdobrodelnost

Mladoskop

Mlada Karitas - Bližina ozdravlja

Ob Tednu Karitas smo v mladinski oddaji gostili mlade prostovoljce Ajo Ano Jeláska, Mateja Šadla in Petro Žejn. Predstavili so projekte, pri katerih sodelujejo in izpostavili v adventu aktualni akciji dobrih del, kot sta med drugimi Miklavževi angelčki in Povezani preko telefona

VEČ ...|28. 11. 2025
Mlada Karitas - Bližina ozdravlja

Ob Tednu Karitas smo v mladinski oddaji gostili mlade prostovoljce Ajo Ano Jeláska, Mateja Šadla in Petro Žejn. Predstavili so projekte, pri katerih sodelujejo in izpostavili v adventu aktualni akciji dobrih del, kot sta med drugimi Miklavževi angelčki in Povezani preko telefona

Nataša Ličen

mladiodnosidružbaduhovnostdobrodelnost

Mladoskop

VEČ ... |
Večerne akademije in Glasbena kapela Jezuitskega kolegija

V sklopu akademskega leta pri Jezuitskem kolegiju znova pripravljajo Večerne akademije s sedmimi aktualnimi predavanji. Tik pred novembrskim, v katerem bo prof. dr. Milica Gregorič Kramberger govorila o delovanju spominu, smo se pogovarjali z Janezom Gorencem in Andražem Snedecem. V drugem delu oddaje pa bo Andraž Babšek, mladi zborovodja in pisatelj, povabil h Glasbeni kapeli, vsak ponedeljek zvečer so vaje in avdicije, vabljeni, če radi pojete.   

Večerne akademije in Glasbena kapela Jezuitskega kolegija

V sklopu akademskega leta pri Jezuitskem kolegiju znova pripravljajo Večerne akademije s sedmimi aktualnimi predavanji. Tik pred novembrskim, v katerem bo prof. dr. Milica Gregorič Kramberger govorila o delovanju spominu, smo se pogovarjali z Janezom Gorencem in Andražem Snedecem. V drugem delu oddaje pa bo Andraž Babšek, mladi zborovodja in pisatelj, povabil h Glasbeni kapeli, vsak ponedeljek zvečer so vaje in avdicije, vabljeni, če radi pojete.   

mladidružbaodnosiglasbaduhovnost

Mladoskop

Večerne akademije in Glasbena kapela Jezuitskega kolegija

V sklopu akademskega leta pri Jezuitskem kolegiju znova pripravljajo Večerne akademije s sedmimi aktualnimi predavanji. Tik pred novembrskim, v katerem bo prof. dr. Milica Gregorič Kramberger govorila o delovanju spominu, smo se pogovarjali z Janezom Gorencem in Andražem Snedecem. V drugem delu oddaje pa bo Andraž Babšek, mladi zborovodja in pisatelj, povabil h Glasbeni kapeli, vsak ponedeljek zvečer so vaje in avdicije, vabljeni, če radi pojete.   

VEČ ...|14. 11. 2025
Večerne akademije in Glasbena kapela Jezuitskega kolegija

V sklopu akademskega leta pri Jezuitskem kolegiju znova pripravljajo Večerne akademije s sedmimi aktualnimi predavanji. Tik pred novembrskim, v katerem bo prof. dr. Milica Gregorič Kramberger govorila o delovanju spominu, smo se pogovarjali z Janezom Gorencem in Andražem Snedecem. V drugem delu oddaje pa bo Andraž Babšek, mladi zborovodja in pisatelj, povabil h Glasbeni kapeli, vsak ponedeljek zvečer so vaje in avdicije, vabljeni, če radi pojete.   

Nataša Ličen

mladidružbaodnosiglasbaduhovnost

Mladoskop

VEČ ... |
Skavti v Sloveniji že 35 let

Skavti letos praznujejo petintrideset let delovanja v Sloveniji. Jubilej so obeležili s slavnostno prireditvijo pod geslom »Ogenj za vedno« v Festivalni dvorani v Ljubljani. Skavti vzgajajo otroke in mlade v duhu odgovornosti, pristnosti, samostojnosti in zdravja ter gradijo skupnost, ki jo povezuje vera in služenje drugemu. Združenje je bilo ustanovljeno marca leta 1990 kot prva katoliška mladinska organizacija po drugi svetovni vojni v Sloveniji in ena prvih v srednji in vzhodni Evropi. Na praznovanju je Maja Morela Čuk k pogovoru povabila Nejca Kurbusa, Katjo Repanšek ter Davida Horvata. 

Skavti v Sloveniji že 35 let

Skavti letos praznujejo petintrideset let delovanja v Sloveniji. Jubilej so obeležili s slavnostno prireditvijo pod geslom »Ogenj za vedno« v Festivalni dvorani v Ljubljani. Skavti vzgajajo otroke in mlade v duhu odgovornosti, pristnosti, samostojnosti in zdravja ter gradijo skupnost, ki jo povezuje vera in služenje drugemu. Združenje je bilo ustanovljeno marca leta 1990 kot prva katoliška mladinska organizacija po drugi svetovni vojni v Sloveniji in ena prvih v srednji in vzhodni Evropi. Na praznovanju je Maja Morela Čuk k pogovoru povabila Nejca Kurbusa, Katjo Repanšek ter Davida Horvata. 

mladiduhovnostnarava

Mladoskop

Skavti v Sloveniji že 35 let

Skavti letos praznujejo petintrideset let delovanja v Sloveniji. Jubilej so obeležili s slavnostno prireditvijo pod geslom »Ogenj za vedno« v Festivalni dvorani v Ljubljani. Skavti vzgajajo otroke in mlade v duhu odgovornosti, pristnosti, samostojnosti in zdravja ter gradijo skupnost, ki jo povezuje vera in služenje drugemu. Združenje je bilo ustanovljeno marca leta 1990 kot prva katoliška mladinska organizacija po drugi svetovni vojni v Sloveniji in ena prvih v srednji in vzhodni Evropi. Na praznovanju je Maja Morela Čuk k pogovoru povabila Nejca Kurbusa, Katjo Repanšek ter Davida Horvata. 

VEČ ...|31. 10. 2025
Skavti v Sloveniji že 35 let

Skavti letos praznujejo petintrideset let delovanja v Sloveniji. Jubilej so obeležili s slavnostno prireditvijo pod geslom »Ogenj za vedno« v Festivalni dvorani v Ljubljani. Skavti vzgajajo otroke in mlade v duhu odgovornosti, pristnosti, samostojnosti in zdravja ter gradijo skupnost, ki jo povezuje vera in služenje drugemu. Združenje je bilo ustanovljeno marca leta 1990 kot prva katoliška mladinska organizacija po drugi svetovni vojni v Sloveniji in ena prvih v srednji in vzhodni Evropi. Na praznovanju je Maja Morela Čuk k pogovoru povabila Nejca Kurbusa, Katjo Repanšek ter Davida Horvata. 

Nataša Ličen Maja Morela Čuk

mladiduhovnostnarava

Mladoskop

Mladoskop

Oddaja z osnovnim namenom premoščanja stereotipov o mladih ter njihovem svetu, širši javnosti predstaviti raznoliko ustvarjalnost mladih in tudi njihovo drugačnost. V oddaji mladi govorijo o mladih, o svojih pogledih na družbo, pričakovanjih, željah, o svojih dosežkih, zanimanjih in podobnem. V Mladoskop pa pogosto povabimo tudi strokovnjake ali ljudi bogatih izkušenj iz različnih področij, ki spregovorijo o vsebinah, pomembnih za mlado generacijo. Posebno poglavje v oddaji so izbrane pesmi, ki izražajo trenutno najaktualnejšo smer glasbene pop kulture.

Nataša Ličen, Maja Morela Čuk

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ... |
Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Nataša Ličen

komentar

Pogovor o

VEČ ... |
Bo nov zakon o osebni asistenci sprejet pred volitvami ali bo čakal boljše čase?

Tokrat smo govorili o predlogu novega zakona, ki ureja področje osebne asistence. Potreb je veliko, a tudi stroški so vedno višji. Kako urediti plače asistentov in poskrbeti, da ne bo prihajalo do zlorab sistema? Zakaj osebni asistenti niso vključeni že zdaj v kolektivno pogodbo? Več so pojasnili državni sekretar na Ministrstvu za delo Dan Juvan, Matej Žnuderl iz Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, Sabina Kosmatin iz sindikata Osebne asistence ter Vesna Melanšek iz Gibanja za nediskriminacijo. 

Bo nov zakon o osebni asistenci sprejet pred volitvami ali bo čakal boljše čase?

Tokrat smo govorili o predlogu novega zakona, ki ureja področje osebne asistence. Potreb je veliko, a tudi stroški so vedno višji. Kako urediti plače asistentov in poskrbeti, da ne bo prihajalo do zlorab sistema? Zakaj osebni asistenti niso vključeni že zdaj v kolektivno pogodbo? Več so pojasnili državni sekretar na Ministrstvu za delo Dan Juvan, Matej Žnuderl iz Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, Sabina Kosmatin iz sindikata Osebne asistence ter Vesna Melanšek iz Gibanja za nediskriminacijo. 

s. Meta Potočnik

osebna asistencakolektivna pogodbazlorabe in nadzor

Globine

VEČ ... |
Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Blaž Lesnik

sveto pismostara zaveza1. Mojzesova knjigaGenezaduhovnost

Moja zgodba

VEČ ... |
Film Exodus 1945: Naša kri

Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.

Film Exodus 1945: Naša kri

Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.

Jože Bartolj

spominpolitikaexodus 1945Naša kriStudio siposhJernej KuntnerMitja FerencDavid SipošValentin MeršolJanez Janež

Sol in luč

VEČ ... |
Clive Staples Lewis: Pisma izkušenega hudiča

Vsebino knjige, ki jo tokrat predstavljamo, je prevajalka Katarina Bogataj Gradišnik v predgovoru takole povzela:
»Pričujoče besedilo je eno redkih v literaturi modernega časa, ki greh hkrati z drugimi novodobnimi tabuji, kakor so smrt, bolezen, staranje, še imenuje z njihovimi imeni. Ta so sicer iz modernega besednjaka skoraj izginila, nadomestila jih je množica evfemizmov. Psihologija in zlasti psihoanaliza sta za greh našli toliko pojasnil, ki so hkrati že opravičila, da se je pojem krivde in odgovornosti, s tem pa tudi človekovega dostojanstva, marsikje že čisto izgubil. A Pisma izkušenega hudiča se v svoji peklenski dialektiki ne menijo za tabuje in na duhovit, osvežujoč način povsem naravnost govorijo o nekaterih temeljnih vprašanjih našega bivanja.« Knjigo je napisal Clive Staples Lewis, leta 1996 pa je izšla pri založbi Ognjišče.

Clive Staples Lewis: Pisma izkušenega hudiča

Vsebino knjige, ki jo tokrat predstavljamo, je prevajalka Katarina Bogataj Gradišnik v predgovoru takole povzela:
»Pričujoče besedilo je eno redkih v literaturi modernega časa, ki greh hkrati z drugimi novodobnimi tabuji, kakor so smrt, bolezen, staranje, še imenuje z njihovimi imeni. Ta so sicer iz modernega besednjaka skoraj izginila, nadomestila jih je množica evfemizmov. Psihologija in zlasti psihoanaliza sta za greh našli toliko pojasnil, ki so hkrati že opravičila, da se je pojem krivde in odgovornosti, s tem pa tudi človekovega dostojanstva, marsikje že čisto izgubil. A Pisma izkušenega hudiča se v svoji peklenski dialektiki ne menijo za tabuje in na duhovit, osvežujoč način povsem naravnost govorijo o nekaterih temeljnih vprašanjih našega bivanja.« Knjigo je napisal Clive Staples Lewis, leta 1996 pa je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostglasbaah te orgliceJoš Snoj

Naš pogled

VEČ ... |
Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Nataša Ličen

komentar

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Zeljne krpice in granadirmarš

Za zeljne krpice zelje narežemo in ga pražimo na čebuli, da se v lastnem soku zmehča (brez prilivanja). Dodamo kumino, sol in poper. Večkrat pomešamo, da upade in se dobro zmehča. Nazadnje ga pokrijemo in mehčamo na nizki temperaturi. Vmes pristavimo vodo za testenine. To naj bodo metuljčki ali zdrobljeni široki rezanci ali pa sami naredimo krpice. Kuhane testenine odcedimo in dodamo zmehčano zelje ter dobro premešamo. Če ne kuhamo na postni dan, lahko dodamo ocvirke ali cvrto slanino. Granadirmarš je zloženka iz krompirja, testenine in pražene čebule. Krompir olupimo in narežemo na listke ter skuhamo (10 minut). Ko je kuhan, ga takoj odcedimo in zabelimo z raztopljenim maslom ali oljem ter pokrijemo, da ostane vroč. Hkrati skuhamo testenino in pripravimo praženo čebulo. Namesto nje lahko uporabimo tudi zaseko, ocvirke ali pa sir. Nalagamo namreč po plasteh: krompir, čebula, testenina, čebula, krompir ... Zraven lahko postrežemo še solato. 

Zeljne krpice in granadirmarš

Za zeljne krpice zelje narežemo in ga pražimo na čebuli, da se v lastnem soku zmehča (brez prilivanja). Dodamo kumino, sol in poper. Večkrat pomešamo, da upade in se dobro zmehča. Nazadnje ga pokrijemo in mehčamo na nizki temperaturi. Vmes pristavimo vodo za testenine. To naj bodo metuljčki ali zdrobljeni široki rezanci ali pa sami naredimo krpice. Kuhane testenine odcedimo in dodamo zmehčano zelje ter dobro premešamo. Če ne kuhamo na postni dan, lahko dodamo ocvirke ali cvrto slanino. Granadirmarš je zloženka iz krompirja, testenine in pražene čebule. Krompir olupimo in narežemo na listke ter skuhamo (10 minut). Ko je kuhan, ga takoj odcedimo in zabelimo z raztopljenim maslom ali oljem ter pokrijemo, da ostane vroč. Hkrati skuhamo testenino in pripravimo praženo čebulo. Namesto nje lahko uporabimo tudi zaseko, ocvirke ali pa sir. Nalagamo namreč po plasteh: krompir, čebula, testenina, čebula, krompir ... Zraven lahko postrežemo še solato. 

Matjaž Merljak

kuhajmo