Maševal je p. Vid Lisjak, pel Tadej Podobnik, na orgle je igrala Polona Gantar.
Maševal je p. Vid Lisjak, pel Tadej Podobnik, na orgle je igrala Polona Gantar.
Maševal je p. Vid Lisjak, pel Tadej Podobnik, na orgle je igrala Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je župnik Ervin Mozetič.
Sveta maša
Maševal je župnik Ervin Mozetič.
Sveta maša
Maševal je kaplan Matjaž Muršič Klenar.
Sveta maša
Maševal je kaplan Matjaž Muršič Klenar.
Sveta maša
Maševal je kaplan dr. Matjaž Mušič Klenar, peli pa so ljudski pevci.
Sveta maša
Maševal je kaplan dr. Matjaž Mušič Klenar, peli pa so ljudski pevci.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval stolni župnik Goran Kuhar, s petjem pa je sodeloval stolni mešani pevski zbor svetega Nikolaja.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval stolni župnik Goran Kuhar, s petjem pa je sodeloval stolni mešani pevski zbor svetega Nikolaja.
Sveta maša
Maševal je župnik Goran Kuhar.
Sveta maša
Maševal je župnik Goran Kuhar.
Sveta maša
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval kaplan Matjaž Muršič Klenar.
Sveta maša
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval kaplan Matjaž Muršič Klenar.
Sveta maša
Maševal je župnik Goran Kuhar.
Sveta maša
Maševal je župnik Goran Kuhar.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval župnik Goran Kuhar, s petjem je sodelovala slavilna skupina.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval župnik Goran Kuhar, s petjem je sodelovala slavilna skupina.
Naš pogled
»Mami, v bolnišnicah in domovih za ostarele se počutim neprijetno,« mi je ob odhodu z obiska moje tete v domu upokojencev dejal najmlajši sin. »Se strinjam,« sem mu odgovorila. »Tudi jaz se v teh prostorih ne počutim prijetno. Pa vendar ne gremo sem, da bi se počutili prijetno, ampak da bi bili blizu ljudem, ki so tukaj osamljeni ali kakorkoli trpijo.«
Spoznanje več, predsodek manj
Tokrat je odmevalo domače politično dogajanje. Državni zbor je izglasoval razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, utegne mu slediti še razpis posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu. Kakšne bodo posledice, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja dr. Aleša Mavra. Odnos naše države do Severnoatlantskega zavezništva smo z njim analizirali tudi v luči vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Komentiral je še proteste v Srbiji in koncert Marka Perkovića Thompsona na Hrvaškem.
Svetovalnica
Marsikdo ne ve, da smo ob določenih težavah s stopali upravičeni do napotnice za pridobitev ortopedske obutve, izdelane po meri in glede na zdravstvene težave, ki jih imamo. Svetoval je Miha Gros, direktor podjetja Migi.
Kmetijska oddaja
Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.
Duhovna misel
Blagor tistim, ki so ob nedeljah utrujeni in zaposleni, da ne morejo v cerkev, zakaj ti so moji najboljši sodelavci. Blagor tistim, ki se ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Otok
V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji iz zbirke Otok Toma Cruisa. Z nami je bil Gregor Čušin.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o bomo gostili direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje mag. Roberta Ljolja. Predstavili bomo vlogo te največje zdravstvene zavarovalnice v državi, kakšen pogajalec je z izvajalci zdravstvenih storitev, kako se določi košarica pravic, ki jih krije ZZZS, kaj se obeta na področju čakalnih dob glede na zakon, ki omejuje delo zdravnikov pri zasebnikih ... Prisluhnite ob 17h.
Slovencem po svetu in domovini
Napisi na železniški postaji v Čedadu bodo po novem le enojezični - v italijanščini, potem ko bili zadnjih deset let v treh jezikih, tudi v slovenščini, piše beneški petnajstdnevnik Dom. Poseg so izvedli v okviru obnove železniške proge Videm–Čedad, ki jo izvaja družba RFI, ki je del skupine italijanskih državnih železnic. Slednja je upravljanje proge prevzela iz rok družbe, ki je skrbela za progo Videm-Čedad. Dela, katerih zaključek je bil predviden spomladi letos, se bodo zavlekla še za eno leto, tako da bodo potniki še dolgo morali uporabljati nadomestne avtobuse. Trijezične table so namestili v začetku junija 2015 v okviru projekta »Vlak jezikov«, ki sta ga zasnovala in izvajala deželna agencija za furlanski jezik in omenjena družba za progo Videm-Čedad, z namenom, da bi storitve, obveščanje javnosti, železniško signalizacijo in vizualno podobo izvajali večjezično, sicer v italijanščini, furlanščini, slovenščini, nemščini in angleščini.