Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa in sv. Barbare iz Idrije 26. 11.
Maševal je župnijski vikar Alan Tedeško.
VEČ ...|26. 11. 2021
Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa in sv. Barbare iz Idrije 26. 11.
Maševal je župnijski vikar Alan Tedeško.
Sveta maša
VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 1. 2.
Prenašali smo evharistično daritev iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Maševal je p. Pavle Jakop, s petjem pa je sodeloval Otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Anja Lenarčič. S kitaro jih je spremljal Peter Berden.
Sveta maša
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 1. 2.
Prenašali smo evharistično daritev iz cerkve Marijinega oznanjenja, frančiškanske cerkve v Ljubljani. Maševal je p. Pavle Jakop, s petjem pa je sodeloval Otroški zbor župnije Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Anja Lenarčič. S kitaro jih je spremljal Peter Berden.
VEČ ...|1. 2. 2026
Sveta maša
VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 31. 1.
Maševal je Ervin Mozetič.
Sveta maša
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 31. 1.
Maševal je Ervin Mozetič.
VEČ ...|31. 1. 2026
Sveta maša
VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 30. 1.
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval tamkajšnji župnik Ervin Mozetič.
Sveta maša
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 30. 1.
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval tamkajšnji župnik Ervin Mozetič.
VEČ ...|30. 1. 2026
Sveta maša
VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 29. 1.
Maševal je župnik Ervin Mozetič, sodeloval je ansambel Sveti Marko.
Sveta maša
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 29. 1.
Maševal je župnik Ervin Mozetič, sodeloval je ansambel Sveti Marko.
VEČ ...|29. 1. 2026
Sveta maša
VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 28. 1.
Maševal je Ervin Mozetič.
Sveta maša
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 28. 1.
Maševal je Ervin Mozetič.
VEČ ...|28. 1. 2026
Sveta maša
VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 27. 1.
Maševal je župnik Ervin Mozetič.
Sveta maša
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 27. 1.
Maševal je župnik Ervin Mozetič.
VEČ ...|27. 1. 2026
Sveta maša
VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 26. 1.
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval tamkajšnji župnik Ervin Mozetič.
Sveta maša
Sv. maša iz cerkve sv. Marka na Markovcu v Kopru 26. 1.
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval tamkajšnji župnik Ervin Mozetič.
VEČ ...|26. 1. 2026
Sveta maša
VEČ ... |
Prenos maše iz celjske stolne cerkve svetega Danijela
Maševal je škof dr. Maksimilijan Matjaž. S petjem je sodeloval župnijski zbor družin pod vodstvom Lidije in Mateja Prepadnika. Na orgle je igral Tomaž Marčič.
Sveta maša
Prenos maše iz celjske stolne cerkve svetega Danijela
Maševal je škof dr. Maksimilijan Matjaž. S petjem je sodeloval župnijski zbor družin pod vodstvom Lidije in Mateja Prepadnika. Na orgle je igral Tomaž Marčič.
VEČ ...|25. 1. 2026
Priporočamo
|
Aktualno
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ... |
O iskanju zaklada pod vrhom Bogatina
V Trstu je v tem popoldnevu potekal pogovor o Zlatorogu Viktorja Parme. Dogodek sta pripravila Mestni gledališki muzej Carlo Schmidl in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, in sicer pred skorajšnjo tržaško koncertno izvedbo omenjene opere. Življenjsko in ustvarjalno pot Viktorja Parme je močno zaznamovalo vprašanje narodne identitete. Eden glavnih razlogov za njegovo skromno uveljavitev tiči v dejstvu, da je po razpadu Avstro-Ogrskega cesarstva postal »tujec« in s tem premalo reprezentativen za katerokoli od novonastalih držav nekdanjega večkulturnega cesarstva. Njegova mojstrovina Zlatorog je bila nazadnje uprizorjena leta 2009 v SNG Maribor v režiji Vita Tauferja, tokrat pa bo prvič v celoti izvedena v Trstu. Od tam so sporočili še, da se je dober mesec pred 90. rojstnim dnevom poslovil zamejski pesnik, vsestranski besedni ustvarjalec in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta. Pomembno je prispeval k širjenju slovenske identitete v zamejstvu in širšem slovenskem prostoru.
Beseda je zakon!
VEČ ... |
Velika začetnica pri naselbinskih in nenaselbinskih zemljepisnih imenih
Tokrat nam je prof. dr. Hotimir Tivadar predstavil pravila zapisovanja velike začetnice pri naselbinskih in nenaselbinskih zemljepisnih imenih.
Sol in luč
VEČ ... |
Anselm Grün: Deset zapovedi
Kdo, če ne benediktinski pater Anselm Grün, lahko o desetih zapovedih razmišlja na svež in aktualen način. Pri zapovedih je namreč temeljno vprašanje, ali je ljubezen podlaga našega življenja. Brez ljubezni so zapovedi prazne, brez ljubezni tudi ne moremo izpolniti nobene zapovedi.
S temi besedami so pospremili na pot knjigo z naslovom Deset zapovedi pri Celjski Mohorjevi družbi, kjer je izšla.
Srečanja
VEČ ... |
Pogovor z notredamko s. Slavko Cekuta
V oddaji Srečanja smo gostili zelo prijetno sogovornico redovnico notredamko sestro Slavko Cekuta iz Novega mesta. Bila je katehistinja, delala je z mladimi in se več let kalila na misijonu njihovega reda v Albaniji. Danes je med drugim prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto, obiskuje tudi starejše in onemogle v lokalnem Domu ter sodeluje v projektu Zdravilna beseda. Spregovorila je tudi o soočanju z boleznijo. Vse preizkušnje so jo spremenile in poglobile njeno duhovno življenje ter odnos do dela.
Program zadnjega tedna
VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 02. februar 2026 ob 05-ih
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ... |
Dr. Žiga Turk o zaplinjanju resničnosti
V tokratni oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec dogajanja v družbi. Sam opaža, kako smo lahka tarča zaplinjanja resničnosti, v oddaji je postregel s konkretnimi primeri. Kako v tej luči spremljati predvolilno kampanjo, kako slediti medijskim objavam in objavam na družbenih omrežjih, kakšna je naša odgovornost kot volivca in kakšna odgovornost politike?
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ... |
O iskanju zaklada pod vrhom Bogatina
V Trstu je v tem popoldnevu potekal pogovor o Zlatorogu Viktorja Parme. Dogodek sta pripravila Mestni gledališki muzej Carlo Schmidl in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, in sicer pred skorajšnjo tržaško koncertno izvedbo omenjene opere. Življenjsko in ustvarjalno pot Viktorja Parme je močno zaznamovalo vprašanje narodne identitete. Eden glavnih razlogov za njegovo skromno uveljavitev tiči v dejstvu, da je po razpadu Avstro-Ogrskega cesarstva postal »tujec« in s tem premalo reprezentativen za katerokoli od novonastalih držav nekdanjega večkulturnega cesarstva. Njegova mojstrovina Zlatorog je bila nazadnje uprizorjena leta 2009 v SNG Maribor v režiji Vita Tauferja, tokrat pa bo prvič v celoti izvedena v Trstu. Od tam so sporočili še, da se je dober mesec pred 90. rojstnim dnevom poslovil zamejski pesnik, vsestranski besedni ustvarjalec in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta. Pomembno je prispeval k širjenju slovenske identitete v zamejstvu in širšem slovenskem prostoru.
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ... |
Dr. Žiga Turk o zaplinjanju resničnosti
V tokratni oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec dogajanja v družbi. Sam opaža, kako smo lahka tarča zaplinjanja resničnosti, v oddaji je postregel s konkretnimi primeri. Kako v tej luči spremljati predvolilno kampanjo, kako slediti medijskim objavam in objavam na družbenih omrežjih, kakšna je naša odgovornost kot volivca in kakšna odgovornost politike?
Kulturni utrinki
VEČ ... |
Revija katoliških glasbenih šol
To sredo (4. 2.) bo v Zavodu sv. Stanislava potekala tradicionalna Revija katoliških glasbenih šol, že 16. po vrsti. Dogodek gosti domača Glasbena šola Matije Tomca, nastopile pa bodo še štiri katoliške glasbene šole: Glasbena in baletna šola Antona Martina Slomška, Glasbena šola Beltinci - Zavod sv. Cirila in Metoda, Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla ter Zavod Salesianum - Glasbena šola Rakovnik. Srečanje nam je predstavila ravnateljica domače glasbene šole Marta Močnik Pirc.
Komentar Zanima.me
VEČ ... |
Oblast v tej državi ne posluša nikogar, razen Nike Kovač
Avtor pravi, da je slovenska oblast gluha za večino strokovne in civilne javnosti, a hitro odreagira na pobude Nike Kovač, ki jo Čakš opisuje kot izjemno vplivno aktivistko z močnim političnim zaledjem. Ob tem izpostavi tri primere tedna – vrnitev Biserke Marolt Meden k Levici, sporni nastop Joca Pečečnika v imenu podjetnikov ter medijsko napihnjeno afero z “burgerji” in Anžetom Logarjem – kot ponazoritev politične oportunosti, medijske pristranskosti in selektivnega aktivizma. Avtor sklene, da Inštitut 8. marec ni neodvisna civilna organizacija, temveč podaljšek leve politike, katere vpliv naj bi bil nesorazmerno velik.