Is podcast
V 150. krajih po Sloveniji in zamejstvu se bo še do 12. oktobra zvrstilo več kot 400 dogodkov, ki so del letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine. V Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju si lahko ogledate razstavo nagrajenca Prešernovega sklada akademskega slikarja MILANA RIJEVCA. Pri cerkvi sv. Helene na Gradišču pri Divači bodo v petek predstavili monografijo posvečeno restavriranju omenjenega umetnostnega spomenika.
V 150. krajih po Sloveniji in zamejstvu se bo še do 12. oktobra zvrstilo več kot 400 dogodkov, ki so del letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine. V Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju si lahko ogledate razstavo nagrajenca Prešernovega sklada akademskega slikarja MILANA RIJEVCA. Pri cerkvi sv. Helene na Gradišču pri Divači bodo v petek predstavili monografijo posvečeno restavriranju omenjenega umetnostnega spomenika.
Na dvorcu Strmol v Rogatcu bodo v torek, 1. oktobra, ob 17.h, odprli razstavo Barvni izviri slikarja Igorja Zimica. Dogodek in dela smo predstavili v oddaji o kulturi.
Na dvorcu Strmol v Rogatcu bodo v torek, 1. oktobra, ob 17.h, odprli razstavo Barvni izviri slikarja Igorja Zimica. Dogodek in dela smo predstavili v oddaji o kulturi.
V stalni zbirki Narodne galerije je odslej na ogled slika Mateja Sternena Pri šivanju. Slika je v Narodno galerijo prišla iz zbirke umetnin farmacevtske družbe Lek in bo do odpoklica na ogled širši javnosti. V nedeljo 29. septembra po večerni sveti maši bo v župnijski dvorani ljubljanske župnije sv. Frančiška Asiškega v Šiški pesniško pogovorni večer z nagrajenko Prešernovega sklada pesnico Miljano Cunta.
V stalni zbirki Narodne galerije je odslej na ogled slika Mateja Sternena Pri šivanju. Slika je v Narodno galerijo prišla iz zbirke umetnin farmacevtske družbe Lek in bo do odpoklica na ogled širši javnosti. V nedeljo 29. septembra po večerni sveti maši bo v župnijski dvorani ljubljanske župnije sv. Frančiška Asiškega v Šiški pesniško pogovorni večer z nagrajenko Prešernovega sklada pesnico Miljano Cunta.
Tokrat smo predstavili dva dogodka povezana s Kranjem. 13. mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj bo posvečen tihožitju. Na temo Tihožitje v zrcalu časa bodo na 14 prizoriščih v središču Kranja na ogled dela 79 umetnikov iz 11 držav. Festival se bo začel 3. oktobra. Na Kokrici pa so poskrbeli za ureditev novega parka, s katerim so se poklonili kiparju Jožetu Volariču. V njemu posvečenemu parku je zdaj širši javnosti na ogled del zapuščine kiparja, ki je med letoma 1971 in 2012 živel in ustvarjal tam.
Tokrat smo predstavili dva dogodka povezana s Kranjem. 13. mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj bo posvečen tihožitju. Na temo Tihožitje v zrcalu časa bodo na 14 prizoriščih v središču Kranja na ogled dela 79 umetnikov iz 11 držav. Festival se bo začel 3. oktobra. Na Kokrici pa so poskrbeli za ureditev novega parka, s katerim so se poklonili kiparju Jožetu Volariču. V njemu posvečenemu parku je zdaj širši javnosti na ogled del zapuščine kiparja, ki je med letoma 1971 in 2012 živel in ustvarjal tam.
V oddaji ste slišali povabilo na prihajajoče koncerte v izvedbi Vokalnega ansambla Elinor. 27. in 28. septembra bodo pevci nastopili v Retečah in v Breznici, kasneje tudi v ciklu Plečnik in A-cappella. Na koncerte je povabil umetniški vodja Robert Feguš.
V oddaji ste slišali povabilo na prihajajoče koncerte v izvedbi Vokalnega ansambla Elinor. 27. in 28. septembra bodo pevci nastopili v Retečah in v Breznici, kasneje tudi v ciklu Plečnik in A-cappella. Na koncerte je povabil umetniški vodja Robert Feguš.
V današnji oddaji ste lahko prisluhnili pogovoru z duhovnikom Andrejem Grobelnikom, ki je pred kratkim prejel najvišje občinsko priznanje. Skrbi za nadžupnijo Rogatec in župnijo Sv. Rok ob Sotli in že desetletja bogati te kraje z dušnopastirskim delom, je pa tudi ohranjevalec in skrbnik sakralne, duhovne dediščine ter raziskovalec krajevne zgodovine. Pogovor je pripravil Tone Gorjup.
V današnji oddaji ste lahko prisluhnili pogovoru z duhovnikom Andrejem Grobelnikom, ki je pred kratkim prejel najvišje občinsko priznanje. Skrbi za nadžupnijo Rogatec in župnijo Sv. Rok ob Sotli in že desetletja bogati te kraje z dušnopastirskim delom, je pa tudi ohranjevalec in skrbnik sakralne, duhovne dediščine ter raziskovalec krajevne zgodovine. Pogovor je pripravil Tone Gorjup.
Med 22. septembrom in 16. oktobrom bo v Ljubljani že petič potekal tradicionalni koncertni cikel PLEČNIK IN A-CAPPELLA, v katerem se dopolnjujeta vokalna glasba in arhitektura mojstra Plečnika, ki je bila pred kratkim vpisana na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Na petih slikovitih Plečnikovih lokacijah po mestu bo znova nastopilo pet atraktivnih vokalnih zasedb. Letošnji cikel nam je predstavil umetniški vodja Niko Houška.
Med 22. septembrom in 16. oktobrom bo v Ljubljani že petič potekal tradicionalni koncertni cikel PLEČNIK IN A-CAPPELLA, v katerem se dopolnjujeta vokalna glasba in arhitektura mojstra Plečnika, ki je bila pred kratkim vpisana na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Na petih slikovitih Plečnikovih lokacijah po mestu bo znova nastopilo pet atraktivnih vokalnih zasedb. Letošnji cikel nam je predstavil umetniški vodja Niko Houška.
Predstavili bomo nov ciklus koncertov sakralne glasbe (Contemplatio spirito), ki ga bodo med septembrom in decembrom tega leta izvedli v župnijski cerkvi Marije vnebovzete v Tolminu. Cikel in prvi koncert, ki bo že to nedeljo nam bo predstavil organizator mag. Primož Hvala Kamenšček.
Predstavili bomo nov ciklus koncertov sakralne glasbe (Contemplatio spirito), ki ga bodo med septembrom in decembrom tega leta izvedli v župnijski cerkvi Marije vnebovzete v Tolminu. Cikel in prvi koncert, ki bo že to nedeljo nam bo predstavil organizator mag. Primož Hvala Kamenšček.
Pregledujemo kulturna dogajanja v Sloveniji v preteklih in napovedujemo nekatere kulturne prireditve v prihodnjih dneh.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Judovska zgodba pripoveduje o kralju Davidu. Potem ko je ...
Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
V oddaji je bila z nami dr. Katarina Kompan Erzar, med drugim je govorila tudi o pereči problematiki tega časa, ki ji rečemo nasilje. Kaj sploh je nasilje?
Spregovorili smo o novi pohodniški in romarski poti, ki vključuje tri kraje, s katerimi je bilo povezano življenje mistikinje Magdalene Gornik: Sodražica, Fara na Blokah in Nova Štifta. Dolga je 37 km in primerna tako za hojo kot kolesarjenje. Več o poti in življenju Magdalene Gornik sta povedala sodraški župnik Franci Bizjak in prof. geografije Ludvik Mihelič.
Bivanjsko praznino občutijo bogati in revni, mladi in stari, uspešni in neuspešni. Po izsledkih logoterapije jo poslovodje zapolnjujejo z nadurami, študentje pa z drogami. Avtor knjige z naslovom Hoja za smislom, Joseph Farbry, je zapisal, da je namenjena ljudem, ki so sicer zdravi, a se v občutju bivanjske izpraznjenosti počutijo bolne, ker v večini mrzličnih vsakodnevnih dejavnosti ne vidijo več globljega smisla. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.
Ob godu svete Terezije Deteta Jezusa, smo oddajo Od slike do besede posneli v karmeličanskem samostanu v Sori, predstavili pa smo PISMA svetnice, ki je dobila vzdevek Mala Cvetka. Knjigo z naslovom Pisma sv. Terezije je prevedla s. Snežna Poljanšek, v oddaji pa je sodelovala tudi predstojnica samostana sestra Damjana Pintarič.
Razvezani, zapuščeni imajo dragoceno mesto v Cerkvi. Že vse od leta 2003 jih spremlja skupnost Srce, kjer se počutijo sprejete, spremljane v vseh preizkušnjah in kjer lahko skupaj prehodijo zahtevno pot po razvezi. V Družinski katehezi je pričevala Marija Cigoj, ki jo je mož zapustil po 25 letih zakona. Zaupala nam je, s kakšnimi stiskami se je srečevala in kaj je našla v skupnosti Srce. Z nami je bil tudi duhovni spremljevalec skupnosti p. Ivan Platovnjak.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V Ljubljani je včeraj potekalo XIX. zasedanje mešane komisije za spremljanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske v Sloveniji. Sejo sta vodila minister Matej Arčon in ministrski komisar Ferenc Kalmár. Kot so sporočili iz USZS, je v osrednjem delu komisija pregledala in ocenila, kako se uresničujejo določila sporazuma ter uskladila in oblikovala nova priporočila in predloge za izboljšanje položaja obeh narodnih skupnosti. Slovenska stran je izpostavila potrebo po ustreznem upravljanju cestnih povezav v Porabju, zavzela se je za zagotovitev študija slovenskega narodnostnega programa za vzgojiteljice, izpostavila potrebo po posebni skrbi in večji finančni podpori Radiu Monošter, si prizadevala za zagotovitev sredstev za zaposlitev referenta za turizem in mladinske zadeve, zavzela se je tudi za povečanje sredstev za Državno slovensko samoupravo in Zvezo Slovencev na Madžarskem in se strinjala z nadaljevanjem vladnih gospodarskih razvojnih programov v Porabju in Pomurju.