Razstava France Rotar (1933–2001)
Odprtje razstave »V znamenju večne krogle in življenjskega križa« akad. kiparja Franceta Rotarja bo v četrtek, 27. februarja 2020, ob 18. uri v Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava.

Jože Bartolj

kultura France Rotar Bernarda Stenovec Zala Hriberšek

26. 2. 2020
Razstava France Rotar (1933–2001)
Odprtje razstave »V znamenju večne krogle in življenjskega križa« akad. kiparja Franceta Rotarja bo v četrtek, 27. februarja 2020, ob 18. uri v Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava.

Jože Bartolj

VEČ ...|26. 2. 2020
Razstava France Rotar (1933–2001)
Odprtje razstave »V znamenju večne krogle in življenjskega križa« akad. kiparja Franceta Rotarja bo v četrtek, 27. februarja 2020, ob 18. uri v Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava.

Jože Bartolj

kulturaFrance RotarBernarda StenovecZala Hriberšek

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 10. 2025
Tine Debeljak, zbirka Turjaški labod

V oddaji o kulturi smo spregovorili o zbirki Turjaški labod, naše balade, romance in legende dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom desetletja Kalin. Zbirka je bila pripravljena ta tisk leta 1952 v Buenos Airesu, a do letos nikoli ni bila izdana. Vsebuje 22 pesnitev, ki kronološko sledijo tragičnim dogodkom četrtega desetletja podivjanega 20. stoletja. Z nami je bila predsednica Muzejskega društva Škofja Loka Helena Janežič,

Tine Debeljak, zbirka Turjaški labod

V oddaji o kulturi smo spregovorili o zbirki Turjaški labod, naše balade, romance in legende dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom desetletja Kalin. Zbirka je bila pripravljena ta tisk leta 1952 v Buenos Airesu, a do letos nikoli ni bila izdana. Vsebuje 22 pesnitev, ki kronološko sledijo tragičnim dogodkom četrtega desetletja podivjanega 20. stoletja. Z nami je bila predsednica Muzejskega društva Škofja Loka Helena Janežič,

kultura literatura Tine Debeljak Turjaški Labod Helena Janežič

Kulturni utrinki

Tine Debeljak, zbirka Turjaški labod

V oddaji o kulturi smo spregovorili o zbirki Turjaški labod, naše balade, romance in legende dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom desetletja Kalin. Zbirka je bila pripravljena ta tisk leta 1952 v Buenos Airesu, a do letos nikoli ni bila izdana. Vsebuje 22 pesnitev, ki kronološko sledijo tragičnim dogodkom četrtega desetletja podivjanega 20. stoletja. Z nami je bila predsednica Muzejskega društva Škofja Loka Helena Janežič,

VEČ ...|6. 10. 2025
Tine Debeljak, zbirka Turjaški labod

V oddaji o kulturi smo spregovorili o zbirki Turjaški labod, naše balade, romance in legende dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom desetletja Kalin. Zbirka je bila pripravljena ta tisk leta 1952 v Buenos Airesu, a do letos nikoli ni bila izdana. Vsebuje 22 pesnitev, ki kronološko sledijo tragičnim dogodkom četrtega desetletja podivjanega 20. stoletja. Z nami je bila predsednica Muzejskega društva Škofja Loka Helena Janežič,

Jože Bartolj

kultura literatura Tine Debeljak Turjaški Labod Helena Janežič

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 10. 2025
Čipkarski festival Ljubljana 2025

Prostor za čipke LaceSpace Ljubljana letos že sedmič organizira Čipkarski festival Ljubljana, ki se bo odvijal v soboto in nedeljo, 4. in 5. oktobra v ljubljanskih Križankah. Ljubitelje čipk je na dogodek povabila predsednica organizacijskega odbora Afrodita Hebar Kljun.

Čipkarski festival Ljubljana 2025

Prostor za čipke LaceSpace Ljubljana letos že sedmič organizira Čipkarski festival Ljubljana, ki se bo odvijal v soboto in nedeljo, 4. in 5. oktobra v ljubljanskih Križankah. Ljubitelje čipk je na dogodek povabila predsednica organizacijskega odbora Afrodita Hebar Kljun.

kultura Čipkarski festival Afrodita Hebar Kljun LaceSpace

Kulturni utrinki

Čipkarski festival Ljubljana 2025

Prostor za čipke LaceSpace Ljubljana letos že sedmič organizira Čipkarski festival Ljubljana, ki se bo odvijal v soboto in nedeljo, 4. in 5. oktobra v ljubljanskih Križankah. Ljubitelje čipk je na dogodek povabila predsednica organizacijskega odbora Afrodita Hebar Kljun.

VEČ ...|3. 10. 2025
Čipkarski festival Ljubljana 2025

Prostor za čipke LaceSpace Ljubljana letos že sedmič organizira Čipkarski festival Ljubljana, ki se bo odvijal v soboto in nedeljo, 4. in 5. oktobra v ljubljanskih Križankah. Ljubitelje čipk je na dogodek povabila predsednica organizacijskega odbora Afrodita Hebar Kljun.

Jože Bartolj

kultura Čipkarski festival Afrodita Hebar Kljun LaceSpace

Kulturni utrinki

VEČ ...|2. 10. 2025
Odzven narečij

V Štihovi dvorani Cankarjevega doma, bo (jutri) v petek 3. oktobra prav poseben večer. V ciklu Sozvočja Slovenije – Odzven narečij bo zazvenela produkcija s cvetoberom poustvarjalcev slovenske glasbene dediščine, ki ustvarjajo v narečju. V imenu organizatorjev nas je na glasbeni dogodek povabil Goran Krmac.

Odzven narečij

V Štihovi dvorani Cankarjevega doma, bo (jutri) v petek 3. oktobra prav poseben večer. V ciklu Sozvočja Slovenije – Odzven narečij bo zazvenela produkcija s cvetoberom poustvarjalcev slovenske glasbene dediščine, ki ustvarjajo v narečju. V imenu organizatorjev nas je na glasbeni dogodek povabil Goran Krmac.

kultura glasba Odzven narečij Goran Krmac Volk Folk Marino Kranjac Beročka Zdovčeve dečve Kresnici iz Adlešičev Ana in Klara Erčulj Ljudske pevke iz Rezije

Kulturni utrinki

Odzven narečij

V Štihovi dvorani Cankarjevega doma, bo (jutri) v petek 3. oktobra prav poseben večer. V ciklu Sozvočja Slovenije – Odzven narečij bo zazvenela produkcija s cvetoberom poustvarjalcev slovenske glasbene dediščine, ki ustvarjajo v narečju. V imenu organizatorjev nas je na glasbeni dogodek povabil Goran Krmac.

VEČ ...|2. 10. 2025
Odzven narečij

V Štihovi dvorani Cankarjevega doma, bo (jutri) v petek 3. oktobra prav poseben večer. V ciklu Sozvočja Slovenije – Odzven narečij bo zazvenela produkcija s cvetoberom poustvarjalcev slovenske glasbene dediščine, ki ustvarjajo v narečju. V imenu organizatorjev nas je na glasbeni dogodek povabil Goran Krmac.

Jože Bartolj

kultura glasba Odzven narečij Goran Krmac Volk Folk Marino Kranjac Beročka Zdovčeve dečve Kresnici iz Adlešičev Ana in Klara Erčulj Ljudske pevke iz Rezije

Kulturni utrinki

VEČ ...|1. 10. 2025
Razstava Katarine Sílan in Jožeta Bartolja

V Anini galeriji v Rogaški Slatini bodo danes (sreda 1. oktober) ob 18h odprli razstavo Portretov Katarine Sílan in Jožeta Bartolja. Gre za razstavo likovnih del hčerke in očeta, ki je tudi urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.  

Razstava Katarine Sílan in Jožeta Bartolja

V Anini galeriji v Rogaški Slatini bodo danes (sreda 1. oktober) ob 18h odprli razstavo Portretov Katarine Sílan in Jožeta Bartolja. Gre za razstavo likovnih del hčerke in očeta, ki je tudi urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.  

kultura likovna umetnost Katarina Silan Jože Bartolj Anina galerija Rogaška Slatina

Kulturni utrinki

Razstava Katarine Sílan in Jožeta Bartolja

V Anini galeriji v Rogaški Slatini bodo danes (sreda 1. oktober) ob 18h odprli razstavo Portretov Katarine Sílan in Jožeta Bartolja. Gre za razstavo likovnih del hčerke in očeta, ki je tudi urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.  

VEČ ...|1. 10. 2025
Razstava Katarine Sílan in Jožeta Bartolja

V Anini galeriji v Rogaški Slatini bodo danes (sreda 1. oktober) ob 18h odprli razstavo Portretov Katarine Sílan in Jožeta Bartolja. Gre za razstavo likovnih del hčerke in očeta, ki je tudi urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.  

Jože Bartolj

kultura likovna umetnost Katarina Silan Jože Bartolj Anina galerija Rogaška Slatina

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 9. 2025
God sv. Hieronima

Na današnji dan slovesno obhajamo god sv. Hieronima, cerkvenega učitelja in velikega prevajalca Svetega pisma, ki je umrl 30. septembra okrog leta 420 v Betlehemu.  Ob tem se nam je oglasila mag. Anja Božič, ki zaključuje knjigo o humanističnih pridigah in govorih na čast sv. Hieronima Petera Pavla Vergerij Starejšega iz Kopra. Govori bodo v slovenskem prevodu izšli pri KUD Logos.

God sv. Hieronima

Na današnji dan slovesno obhajamo god sv. Hieronima, cerkvenega učitelja in velikega prevajalca Svetega pisma, ki je umrl 30. septembra okrog leta 420 v Betlehemu.  Ob tem se nam je oglasila mag. Anja Božič, ki zaključuje knjigo o humanističnih pridigah in govorih na čast sv. Hieronima Petera Pavla Vergerij Starejšega iz Kopra. Govori bodo v slovenskem prevodu izšli pri KUD Logos.

kultura literatura Anja Božič sv Hieronim Peter Pavel Vergerij starejši

Kulturni utrinki

God sv. Hieronima

Na današnji dan slovesno obhajamo god sv. Hieronima, cerkvenega učitelja in velikega prevajalca Svetega pisma, ki je umrl 30. septembra okrog leta 420 v Betlehemu.  Ob tem se nam je oglasila mag. Anja Božič, ki zaključuje knjigo o humanističnih pridigah in govorih na čast sv. Hieronima Petera Pavla Vergerij Starejšega iz Kopra. Govori bodo v slovenskem prevodu izšli pri KUD Logos.

VEČ ...|30. 9. 2025
God sv. Hieronima

Na današnji dan slovesno obhajamo god sv. Hieronima, cerkvenega učitelja in velikega prevajalca Svetega pisma, ki je umrl 30. septembra okrog leta 420 v Betlehemu.  Ob tem se nam je oglasila mag. Anja Božič, ki zaključuje knjigo o humanističnih pridigah in govorih na čast sv. Hieronima Petera Pavla Vergerij Starejšega iz Kopra. Govori bodo v slovenskem prevodu izšli pri KUD Logos.

Jože Bartolj

kultura literatura Anja Božič sv Hieronim Peter Pavel Vergerij starejši

Kulturni utrinki

VEČ ...|29. 9. 2025
35. Dnevi evropske kulturne dediščine

Pod geslom Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti so se v soboto začeli 35. Dnevi evropske kulturne dediščine in 13. Teden kulturne dediščine, ki skupno prinašajo več kot 350 dogodkov. Več pa v oddaji o kulturi.

35. Dnevi evropske kulturne dediščine

Pod geslom Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti so se v soboto začeli 35. Dnevi evropske kulturne dediščine in 13. Teden kulturne dediščine, ki skupno prinašajo več kot 350 dogodkov. Več pa v oddaji o kulturi.

kultura Dnevi evropske kulturne dediščine teden kulturne dediščine Jurij Hudolin Nataša Gorenc

Kulturni utrinki

35. Dnevi evropske kulturne dediščine

Pod geslom Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti so se v soboto začeli 35. Dnevi evropske kulturne dediščine in 13. Teden kulturne dediščine, ki skupno prinašajo več kot 350 dogodkov. Več pa v oddaji o kulturi.

VEČ ...|29. 9. 2025
35. Dnevi evropske kulturne dediščine

Pod geslom Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti so se v soboto začeli 35. Dnevi evropske kulturne dediščine in 13. Teden kulturne dediščine, ki skupno prinašajo več kot 350 dogodkov. Več pa v oddaji o kulturi.

Jože Bartolj

kultura Dnevi evropske kulturne dediščine teden kulturne dediščine Jurij Hudolin Nataša Gorenc

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 9. 2025
Posvet dediščina kočevskih Nemcev in posavskih izgnancev - V Ljubljano prihaja José Carreras

Posavski muzej Brežice in Pokrajinski muzej Kočevje sta pred dnevi ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne pripravila dvodnevni posvet na temo dediščine kočevskih Nemcev in posavskih izgnancev. V ljubljanski Cankarjev doma prihaja eden največjih opernih tenorjev vseh časov José Carreras. V Gallusovi dvorani bo nastopil v ponedeljek 6. oktobra ob 20. uri ob spremljavi Zagrebške filharmonije. 

Posvet dediščina kočevskih Nemcev in posavskih izgnancev - V Ljubljano prihaja José Carreras

Posavski muzej Brežice in Pokrajinski muzej Kočevje sta pred dnevi ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne pripravila dvodnevni posvet na temo dediščine kočevskih Nemcev in posavskih izgnancev. V ljubljanski Cankarjev doma prihaja eden največjih opernih tenorjev vseh časov José Carreras. V Gallusovi dvorani bo nastopil v ponedeljek 6. oktobra ob 20. uri ob spremljavi Zagrebške filharmonije. 

kultura glasba Jose Carreras dediščina kočevskih nemcev in posavskih izgnancev

Kulturni utrinki

Posvet dediščina kočevskih Nemcev in posavskih izgnancev - V Ljubljano prihaja José Carreras

Posavski muzej Brežice in Pokrajinski muzej Kočevje sta pred dnevi ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne pripravila dvodnevni posvet na temo dediščine kočevskih Nemcev in posavskih izgnancev. V ljubljanski Cankarjev doma prihaja eden največjih opernih tenorjev vseh časov José Carreras. V Gallusovi dvorani bo nastopil v ponedeljek 6. oktobra ob 20. uri ob spremljavi Zagrebške filharmonije. 

VEČ ...|26. 9. 2025
Posvet dediščina kočevskih Nemcev in posavskih izgnancev - V Ljubljano prihaja José Carreras

Posavski muzej Brežice in Pokrajinski muzej Kočevje sta pred dnevi ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne pripravila dvodnevni posvet na temo dediščine kočevskih Nemcev in posavskih izgnancev. V ljubljanski Cankarjev doma prihaja eden največjih opernih tenorjev vseh časov José Carreras. V Gallusovi dvorani bo nastopil v ponedeljek 6. oktobra ob 20. uri ob spremljavi Zagrebške filharmonije. 

Jože Bartolj

kultura glasba Jose Carreras dediščina kočevskih nemcev in posavskih izgnancev

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 9. 2025
Letni koncert Dekliškega zbora sv. Stanislava

V oddaji o kulturi smo predstavili letni koncert Dekliškega zbora sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije, ki deluje pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič. Ta bo v ponedeljek, 29. septembre, ob 19. uri, v Športni dvorani OŠ Alojzija Šuštarja. Na koncertu bodo predstavile del lanskoletnega repertoarja in se poslovile od najstarejših pevk, v zbor pa bodo sprejele letošnje novinke.

Letni koncert Dekliškega zbora sv. Stanislava

V oddaji o kulturi smo predstavili letni koncert Dekliškega zbora sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije, ki deluje pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič. Ta bo v ponedeljek, 29. septembre, ob 19. uri, v Športni dvorani OŠ Alojzija Šuštarja. Na koncertu bodo predstavile del lanskoletnega repertoarja in se poslovile od najstarejših pevk, v zbor pa bodo sprejele letošnje novinke.

kultura glasba Helena Fojkar Zupančič Dekliški zbor sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije

Kulturni utrinki

Letni koncert Dekliškega zbora sv. Stanislava

V oddaji o kulturi smo predstavili letni koncert Dekliškega zbora sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije, ki deluje pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič. Ta bo v ponedeljek, 29. septembre, ob 19. uri, v Športni dvorani OŠ Alojzija Šuštarja. Na koncertu bodo predstavile del lanskoletnega repertoarja in se poslovile od najstarejših pevk, v zbor pa bodo sprejele letošnje novinke.

VEČ ...|25. 9. 2025
Letni koncert Dekliškega zbora sv. Stanislava

V oddaji o kulturi smo predstavili letni koncert Dekliškega zbora sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije, ki deluje pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič. Ta bo v ponedeljek, 29. septembre, ob 19. uri, v Športni dvorani OŠ Alojzija Šuštarja. Na koncertu bodo predstavile del lanskoletnega repertoarja in se poslovile od najstarejših pevk, v zbor pa bodo sprejele letošnje novinke.

Jože Bartolj

kultura glasba Helena Fojkar Zupančič Dekliški zbor sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije

Kulturni utrinki
Pregledujemo kulturna dogajanja v Sloveniji v preteklih in napovedujemo nekatere kulturne prireditve v prihodnjih dneh.
Jože Bartolj

Jože Bartolj

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|9. 9. 2025
Dialog z ateizmom #8 - Kako bi se ateist odzval na božje povabilo?

Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #8 - Kako bi se ateist odzval na božje povabilo?

Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostveramistična razodetjaBogateizemevtanazija

Komentar tedna

VEČ ...|3. 10. 2025
Sveto leto vabi k osebni in družbeni zavzetosti

Stopili smo v zadnje tri mesece svetega ali jubilejnega leta. Leta, ki ga zaznamujejo besede »romarji upanja«. Mislim, da je to ugoden čas, da ponovno premislimo o tem, kakšen dar lahko prejmemo in kaj lahko še naredimo. Zase in za druge, za Cerkev in za družbo. V treh mesecih se lahko veliko prejme in naredi.

Sveto leto vabi k osebni in družbeni zavzetosti

Stopili smo v zadnje tri mesece svetega ali jubilejnega leta. Leta, ki ga zaznamujejo besede »romarji upanja«. Mislim, da je to ugoden čas, da ponovno premislimo o tem, kakšen dar lahko prejmemo in kaj lahko še naredimo. Zase in za druge, za Cerkev in za družbo. V treh mesecih se lahko veliko prejme in naredi.

Igor Bahovec

komentar

Za življenje

VEČ ...|4. 10. 2025
Kako živeti danes v duhu sv. Frančiška?

Vprašali smo se, ali je življenje nekaj, kar imamo, ali nekaj, kar smo? O vlogi hvaležnosti, sprejemanja in duhovne drže v življenju smo govorili na godovni dan zavetnika stvarstva Sv. Frančiška Asiškega. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko pošljete za.zivljenje@ognjisce.si!

Kako živeti danes v duhu sv. Frančiška?

Vprašali smo se, ali je življenje nekaj, kar imamo, ali nekaj, kar smo? O vlogi hvaležnosti, sprejemanja in duhovne drže v življenju smo govorili na godovni dan zavetnika stvarstva Sv. Frančiška Asiškega. Z nami je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoje vprašanje zanj lahko pošljete za.zivljenje@ognjisce.si!

Blaž Lesnik

Frančišekduhovnostvzgojaživljenje

Kmetijska oddaja

VEČ ...|5. 10. 2025
Draga hrana, krompir brez cene. Izzivi bolezni modrikastega jezika I. del.

Najprej ste lahko slišali pregled najbolj aktulanih novic kmetijskega področja, v osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja.

Draga hrana, krompir brez cene. Izzivi bolezni modrikastega jezika I. del.

Najprej ste lahko slišali pregled najbolj aktulanih novic kmetijskega področja, v osrednjem delu pa smo govorili kako se spopasti z aktualnimi izzivi reje drobnice in goveda, v času po epidemiji modrikastega jezika, predvsem pa, kako črede živali, ki bodo ostale, v kratkem času spraviti v čim boljšo kondicijo pred začetkom spomladanskega cepljenja.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Naš gost

VEČ ...|4. 10. 2025
p. Marjan Čuden

Na praznik sv. Frančiška Asiškega smo gostili brata frančiškana, dolgoletnega župnika župnije svetega Antona Padovanskega na Viču v Ljubljani, kamor se je letos kot župnik tudi vrnil, vmes pa je kot provincial vodil slovenske frančiškane, patra Marjana Čudna. Prisluhnite, kako Frančiškova karizma nagovarja tudi danes.

p. Marjan Čuden

Na praznik sv. Frančiška Asiškega smo gostili brata frančiškana, dolgoletnega župnika župnije svetega Antona Padovanskega na Viču v Ljubljani, kamor se je letos kot župnik tudi vrnil, vmes pa je kot provincial vodil slovenske frančiškane, patra Marjana Čudna. Prisluhnite, kako Frančiškova karizma nagovarja tudi danes.

Marjan Bunič

spominživljenje

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|6. 10. 2025
Godca bom vzela, bom zmeraj vesela

Prvo oktobrsko oddajo o ljudski glasbi so oblikovali Veronika Zajec z Vidma na Dolenjskem, godci Kulturnega društva Mandrač iz Koper, godci Folklorne skupine Prosvetnega društva Anice Černejeve Makole, godci Društva upokojencev iz Velike Nedelje, muzikanti Folklornega društva Lancova vas in Murnovi godci iz Podblice.

Godca bom vzela, bom zmeraj vesela

Prvo oktobrsko oddajo o ljudski glasbi so oblikovali Veronika Zajec z Vidma na Dolenjskem, godci Kulturnega društva Mandrač iz Koper, godci Folklorne skupine Prosvetnega društva Anice Černejeve Makole, godci Društva upokojencev iz Velike Nedelje, muzikanti Folklornega društva Lancova vas in Murnovi godci iz Podblice.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|6. 10. 2025
Prvi del reportaže z romarskega potovanja po Armeniji in Gruziji

V tokratni oddaji smo predvajali prvi del reportaže z romarskega potovanja po Armeniji in Gruziji. Na začetku oddaje pa smo predstavili nekaj informacij o radijskih dogodkih v prihodnosti. 

Prvi del reportaže z romarskega potovanja po Armeniji in Gruziji

V tokratni oddaji smo predvajali prvi del reportaže z romarskega potovanja po Armeniji in Gruziji. Na začetku oddaje pa smo predstavili nekaj informacij o radijskih dogodkih v prihodnosti. 

Franci Trstenjak, Jure Sešek

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|6. 10. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 6. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 10. 2025
Ogled zgodovine druge svetovne vojne in množičnih grobišč

Danes svojo turnejo po Sloveniji in zamejstvu začenjajo rojaki iz ZDA, ki so v povojnih pobojih izgubili svoje sorodnike. Obiskali bodo množična grobišča, nekdanja koncentracijska taborišča in zapore. Vodili jih bodo slovenski strokovnjaki, med njimi: zgodovinarji, direktorji muzejev,  pravni strokovnjaki in arheolog. Osredotočili se bodo na spoznavanje revolucionarnega nasilja, obravnavali pa tudi zločine, ki so jih zagrešili nacisti, Italijani in domobranci. Vsak dan bodo obiskali več lokacij, štirje večeri bodo namenjeni tudi strokovnim govorcem. Jutri zvečer bo tako v dvorani Slovenske matice v Ljubljani razprava, pri kateri bodo sodelovali zgodovinar, muzealec in publicist ter predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman, profesor za ustavno in mednarodno pravo človekovih pravic Peter Jambrek in profesor za ustavno pravo in pravo človekovih pravic Jernej Letnar Černič. Pogovor bo moderirala Maria Velikonja, ki je bila med letoma 1994 do 1997 preiskovalka na Mednarodnem kazenskem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo in je nedavno izdala knjigo o sojenju svojemu dedu z naslovom Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba.

Ogled zgodovine druge svetovne vojne in množičnih grobišč

Danes svojo turnejo po Sloveniji in zamejstvu začenjajo rojaki iz ZDA, ki so v povojnih pobojih izgubili svoje sorodnike. Obiskali bodo množična grobišča, nekdanja koncentracijska taborišča in zapore. Vodili jih bodo slovenski strokovnjaki, med njimi: zgodovinarji, direktorji muzejev,  pravni strokovnjaki in arheolog. Osredotočili se bodo na spoznavanje revolucionarnega nasilja, obravnavali pa tudi zločine, ki so jih zagrešili nacisti, Italijani in domobranci. Vsak dan bodo obiskali več lokacij, štirje večeri bodo namenjeni tudi strokovnim govorcem. Jutri zvečer bo tako v dvorani Slovenske matice v Ljubljani razprava, pri kateri bodo sodelovali zgodovinar, muzealec in publicist ter predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman, profesor za ustavno in mednarodno pravo človekovih pravic Peter Jambrek in profesor za ustavno pravo in pravo človekovih pravic Jernej Letnar Černič. Pogovor bo moderirala Maria Velikonja, ki je bila med letoma 1994 do 1997 preiskovalka na Mednarodnem kazenskem sodišču za nekdanjo Jugoslavijo in je nedavno izdala knjigo o sojenju svojemu dedu z naslovom Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba.

Matjaž Merljak

družbarojaki