Peter Lah: Življenjski cilj

Post je klic k spreobrnjenju, vabilo na potovanje po poti, ki nam jo skozi tisočletja utirajo modri ljudje. To je pot medsebojnega spoštovanja, solidarnosti, zavzetega dela za skupno dobro. Odpovejmo se vsemu, kar nas od tega odvrača. Potem bo naš post obrodil dober sad.

Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

16. 2. 2024
Peter Lah: Življenjski cilj

Post je klic k spreobrnjenju, vabilo na potovanje po poti, ki nam jo skozi tisočletja utirajo modri ljudje. To je pot medsebojnega spoštovanja, solidarnosti, zavzetega dela za skupno dobro. Odpovejmo se vsemu, kar nas od tega odvrača. Potem bo naš post obrodil dober sad.

Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

Peter Lah

VEČ ...|16. 2. 2024
Peter Lah: Življenjski cilj

Post je klic k spreobrnjenju, vabilo na potovanje po poti, ki nam jo skozi tisočletja utirajo modri ljudje. To je pot medsebojnega spoštovanja, solidarnosti, zavzetega dela za skupno dobro. Odpovejmo se vsemu, kar nas od tega odvrača. Potem bo naš post obrodil dober sad.

Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

Peter Lah

komentardružbaduhovnost

Komentar tedna

VEČ ... |
Alenka Puhar: Bo stoletje zardelo?

Ker smo komajda prestali 8. marec, mednarodni dan žena, pa se od mene verjetno pričakuje nekaj na to temo. Če se ozrem okoli sebe, lahko samo rečem: Oho, kako daleč smo prišle! Kamorkoli pogledaš, vse polno je žensk. V glavnem so izobražene, samozavestne, dobro zgledajo, nekaj dajo nase. V veliki večini spadajo na tisto stran, ki se - pri nas in danes - označuje za levo. Kar pomeni napredno, razsvetljeno, moderno …

Komentar je pripravil prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

Alenka Puhar: Bo stoletje zardelo?

Ker smo komajda prestali 8. marec, mednarodni dan žena, pa se od mene verjetno pričakuje nekaj na to temo. Če se ozrem okoli sebe, lahko samo rečem: Oho, kako daleč smo prišle! Kamorkoli pogledaš, vse polno je žensk. V glavnem so izobražene, samozavestne, dobro zgledajo, nekaj dajo nase. V veliki večini spadajo na tisto stran, ki se - pri nas in danes - označuje za levo. Kar pomeni napredno, razsvetljeno, moderno …

Komentar je pripravil prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

komentardružbakultura

Komentar tedna

Alenka Puhar: Bo stoletje zardelo?

Ker smo komajda prestali 8. marec, mednarodni dan žena, pa se od mene verjetno pričakuje nekaj na to temo. Če se ozrem okoli sebe, lahko samo rečem: Oho, kako daleč smo prišle! Kamorkoli pogledaš, vse polno je žensk. V glavnem so izobražene, samozavestne, dobro zgledajo, nekaj dajo nase. V veliki večini spadajo na tisto stran, ki se - pri nas in danes - označuje za levo. Kar pomeni napredno, razsvetljeno, moderno …

Komentar je pripravil prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

VEČ ...|13. 3. 2026
Alenka Puhar: Bo stoletje zardelo?

Ker smo komajda prestali 8. marec, mednarodni dan žena, pa se od mene verjetno pričakuje nekaj na to temo. Če se ozrem okoli sebe, lahko samo rečem: Oho, kako daleč smo prišle! Kamorkoli pogledaš, vse polno je žensk. V glavnem so izobražene, samozavestne, dobro zgledajo, nekaj dajo nase. V veliki večini spadajo na tisto stran, ki se - pri nas in danes - označuje za levo. Kar pomeni napredno, razsvetljeno, moderno …

Komentar je pripravil prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.

Alenka Puhar

komentardružbakultura

Komentar tedna

VEČ ... |
Pamet v roke

Ta teden, ki se počasi izteka, je zagotovo najbolj zaznamovalo dogajanje na Bližnjem vzhodu. Toda bolj kot sami napadi so medijsko pozornost pritegnili Slovenci, ki se zaradi zahtevnih, vojnih razmer v državah ob Perzijskem zalivu niso mogli vrniti v domovino. Teh je bilo verjetno še nekoliko več kot sicer, saj je do zaostrenih razmer prišlo prav v času zimskih počitnic dela Slovenije, ko so se nekateri odločili za obisk privlačnega Dubaja, pa tudi nekaterih bolj eksotičnih, oddaljenih krajev.

Pamet v roke

Ta teden, ki se počasi izteka, je zagotovo najbolj zaznamovalo dogajanje na Bližnjem vzhodu. Toda bolj kot sami napadi so medijsko pozornost pritegnili Slovenci, ki se zaradi zahtevnih, vojnih razmer v državah ob Perzijskem zalivu niso mogli vrniti v domovino. Teh je bilo verjetno še nekoliko več kot sicer, saj je do zaostrenih razmer prišlo prav v času zimskih počitnic dela Slovenije, ko so se nekateri odločili za obisk privlačnega Dubaja, pa tudi nekaterih bolj eksotičnih, oddaljenih krajev.

komentar

Komentar tedna

Pamet v roke

Ta teden, ki se počasi izteka, je zagotovo najbolj zaznamovalo dogajanje na Bližnjem vzhodu. Toda bolj kot sami napadi so medijsko pozornost pritegnili Slovenci, ki se zaradi zahtevnih, vojnih razmer v državah ob Perzijskem zalivu niso mogli vrniti v domovino. Teh je bilo verjetno še nekoliko več kot sicer, saj je do zaostrenih razmer prišlo prav v času zimskih počitnic dela Slovenije, ko so se nekateri odločili za obisk privlačnega Dubaja, pa tudi nekaterih bolj eksotičnih, oddaljenih krajev.

VEČ ...|6. 3. 2026
Pamet v roke

Ta teden, ki se počasi izteka, je zagotovo najbolj zaznamovalo dogajanje na Bližnjem vzhodu. Toda bolj kot sami napadi so medijsko pozornost pritegnili Slovenci, ki se zaradi zahtevnih, vojnih razmer v državah ob Perzijskem zalivu niso mogli vrniti v domovino. Teh je bilo verjetno še nekoliko več kot sicer, saj je do zaostrenih razmer prišlo prav v času zimskih počitnic dela Slovenije, ko so se nekateri odločili za obisk privlačnega Dubaja, pa tudi nekaterih bolj eksotičnih, oddaljenih krajev.

Helena Jaklitsch

komentar

Komentar tedna

VEČ ... |
Janez Juhant: Exodus 1945 – spomin in opomin

Ob ogledu filma sem se spomnil besed, ki jih je pogosto ponavljal Justin Stanovnik: »Kdaj bodo nastala umetniška dela o največji tragediji slovenskega naroda?«

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant: Exodus 1945 – spomin in opomin

Ob ogledu filma sem se spomnil besed, ki jih je pogosto ponavljal Justin Stanovnik: »Kdaj bodo nastala umetniška dela o največji tragediji slovenskega naroda?«

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

komentarspomindružba

Komentar tedna

Janez Juhant: Exodus 1945 – spomin in opomin

Ob ogledu filma sem se spomnil besed, ki jih je pogosto ponavljal Justin Stanovnik: »Kdaj bodo nastala umetniška dela o največji tragediji slovenskega naroda?«

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

VEČ ...|27. 2. 2026
Janez Juhant: Exodus 1945 – spomin in opomin

Ob ogledu filma sem se spomnil besed, ki jih je pogosto ponavljal Justin Stanovnik: »Kdaj bodo nastala umetniška dela o največji tragediji slovenskega naroda?«

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant

komentarspomindružba

Komentar tedna

VEČ ... |
S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

komentardružbaduhovnostpolitika

Komentar tedna

S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

VEČ ...|20. 2. 2026
S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin

komentardružbaduhovnostpolitika

Komentar tedna

VEČ ... |
Nejc Podobnik: Življenje v Božji moči

Naj bo vstop v postni čas naše dovoljenje Bogu, da nas spremeni spremeni v to, zaradi česar nas je ustvaril - v ljudi, ki živijo iz Božje moči.

Komentar je pripravil Nejc Podobnik, glasbenik in pedagog.

 

Nejc Podobnik: Življenje v Božji moči

Naj bo vstop v postni čas naše dovoljenje Bogu, da nas spremeni spremeni v to, zaradi česar nas je ustvaril - v ljudi, ki živijo iz Božje moči.

Komentar je pripravil Nejc Podobnik, glasbenik in pedagog.

 

komentardružbaduhovnost

Komentar tedna

Nejc Podobnik: Življenje v Božji moči

Naj bo vstop v postni čas naše dovoljenje Bogu, da nas spremeni spremeni v to, zaradi česar nas je ustvaril - v ljudi, ki živijo iz Božje moči.

Komentar je pripravil Nejc Podobnik, glasbenik in pedagog.

 

VEČ ...|13. 2. 2026
Nejc Podobnik: Življenje v Božji moči

Naj bo vstop v postni čas naše dovoljenje Bogu, da nas spremeni spremeni v to, zaradi česar nas je ustvaril - v ljudi, ki živijo iz Božje moči.

Komentar je pripravil Nejc Podobnik, glasbenik in pedagog.

 

Nejc Podobnik

komentardružbaduhovnost

Komentar tedna

VEČ ... |
Klara Levstek: Ali je slovenski kulturni praznik res praznik slovenske kulture ali je le dela prost dan?

Bliža se slovenski kulturni praznik. To je državni praznik in hkrati dela prost dan. Dejstvo, da pade letos ravno na nedeljo, je povsem nepomembno. Pomembno pa je, da vsak zase pri sebi odgovorimo: kaj mi pomeni kultura, kaj mi pomeni slovenski kulturni praznik in kako ga želim praznovati. 

Komentar je pripravila Klara Levstek, profesorica angleščine in članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Klara Levstek: Ali je slovenski kulturni praznik res praznik slovenske kulture ali je le dela prost dan?

Bliža se slovenski kulturni praznik. To je državni praznik in hkrati dela prost dan. Dejstvo, da pade letos ravno na nedeljo, je povsem nepomembno. Pomembno pa je, da vsak zase pri sebi odgovorimo: kaj mi pomeni kultura, kaj mi pomeni slovenski kulturni praznik in kako ga želim praznovati. 

Komentar je pripravila Klara Levstek, profesorica angleščine in članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

komentardružbakulturavzgoja

Komentar tedna

Klara Levstek: Ali je slovenski kulturni praznik res praznik slovenske kulture ali je le dela prost dan?

Bliža se slovenski kulturni praznik. To je državni praznik in hkrati dela prost dan. Dejstvo, da pade letos ravno na nedeljo, je povsem nepomembno. Pomembno pa je, da vsak zase pri sebi odgovorimo: kaj mi pomeni kultura, kaj mi pomeni slovenski kulturni praznik in kako ga želim praznovati. 

Komentar je pripravila Klara Levstek, profesorica angleščine in članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

VEČ ...|6. 2. 2026
Klara Levstek: Ali je slovenski kulturni praznik res praznik slovenske kulture ali je le dela prost dan?

Bliža se slovenski kulturni praznik. To je državni praznik in hkrati dela prost dan. Dejstvo, da pade letos ravno na nedeljo, je povsem nepomembno. Pomembno pa je, da vsak zase pri sebi odgovorimo: kaj mi pomeni kultura, kaj mi pomeni slovenski kulturni praznik in kako ga želim praznovati. 

Komentar je pripravila Klara Levstek, profesorica angleščine in članica Društva katoliških pedagogov Slovenije.

Klara Levstek

komentardružbakulturavzgoja

Komentar tedna

VEČ ... |
Primož Lorbek: Spremembe se ne začnejo zgoraj, ampak tukaj – v meni

Sporočilo tega tedna je: da Bog deluje tudi tam, kjer se nam zdi, da je vse obstalo. Da upanje ni naivnost, ampak odločitev. In da se prihodnost naše družbe začne tam, kjer dovolimo, da nas vodi Beseda – tiho, zvesto in pogumno.

Komentar je pripravil Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše.

Primož Lorbek: Spremembe se ne začnejo zgoraj, ampak tukaj – v meni

Sporočilo tega tedna je: da Bog deluje tudi tam, kjer se nam zdi, da je vse obstalo. Da upanje ni naivnost, ampak odločitev. In da se prihodnost naše družbe začne tam, kjer dovolimo, da nas vodi Beseda – tiho, zvesto in pogumno.

Komentar je pripravil Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše.

komentardružbaduhovnost

Komentar tedna

Primož Lorbek: Spremembe se ne začnejo zgoraj, ampak tukaj – v meni

Sporočilo tega tedna je: da Bog deluje tudi tam, kjer se nam zdi, da je vse obstalo. Da upanje ni naivnost, ampak odločitev. In da se prihodnost naše družbe začne tam, kjer dovolimo, da nas vodi Beseda – tiho, zvesto in pogumno.

Komentar je pripravil Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše.

VEČ ...|30. 1. 2026
Primož Lorbek: Spremembe se ne začnejo zgoraj, ampak tukaj – v meni

Sporočilo tega tedna je: da Bog deluje tudi tam, kjer se nam zdi, da je vse obstalo. Da upanje ni naivnost, ampak odločitev. In da se prihodnost naše družbe začne tam, kjer dovolimo, da nas vodi Beseda – tiho, zvesto in pogumno.

Komentar je pripravil Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše.

Primož Lorbek

komentardružbaduhovnost

Komentar tedna

VEČ ... |
Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

komentardružba

Komentar tedna

Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

VEČ ...|23. 1. 2026
Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružba

Komentar tedna

Komentar tedna

Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.

Milan Knep

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Srečanja

VEČ ... |
Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Marjana Debevec

paliativaevtanazijasamomor s pomočjozdravnikisočutje

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Kruh in ribe | Sveto pismo v zgodbah

Tisočera množica je sledila Jezusu in zbrano poslušala njegove zgodbe. Govoril jim je ves dan in še dan po tem. Po vsem tem času pa so ljudje že postali utrujeni in lačni. Jezusovi učenci pa niso imeli dovolj hrane niti zase, kaj šele za tisoče in tisoče ljudi. Tudi denarja ne in prva vas je bila predaleč, da bi tam kaj kupili. A Jezus je mirno in z nasmehom nasitil čisto vsakega izmed njih. Kako mu je to uspelo? Prisluhnite zgodbi. 

Kruh in ribe | Sveto pismo v zgodbah

Tisočera množica je sledila Jezusu in zbrano poslušala njegove zgodbe. Govoril jim je ves dan in še dan po tem. Po vsem tem času pa so ljudje že postali utrujeni in lačni. Jezusovi učenci pa niso imeli dovolj hrane niti zase, kaj šele za tisoče in tisoče ljudi. Tudi denarja ne in prva vas je bila predaleč, da bi tam kaj kupili. A Jezus je mirno in z nasmehom nasitil čisto vsakega izmed njih. Kako mu je to uspelo? Prisluhnite zgodbi. 

Nika Mandelj

zgodbe za otrokesveto pismosveto pismo v zgodbah

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Od Tinj do Trsta

V Domu prosvete Sodalitas v Tinjah bodo čez dobre pol ure odprli razstavo Mirka Malleja »Mikrokozmične pokrajine in ornamenti«. Odprta bo do 15. aprila. V tinjskem domu bo jutri »duhovni umik za družine«, ki ga bo vodil duhovnik Martin Golob. V Kotmari vasi pa bo slovesno jutri popoldne. Krški škof Jože Marketz bo po zaključeni notranji obnovi farne cerkve blagoslovil novi oltar, delo kiparja in arhitekta Nantija Čertova, obnova baročnih klopi pa je delo kranjskega mizarja Domna Ovsenika. Prenos nedeljske svete maše na  ORF po vsej Avstriji bo na četrto postno, imenovano tudi nedeljo veselja iz Pliberka, največje dvojezične župnije na avstrijskem Koroškem. Sveto mašo bo daroval mestni župnik, dekan monsinjor Ivan Olip, dvojezično bogoslužje bo olepšal župnijski cerkveni zbor z organistko Špelo Mastek-Mori. V nedeljo popoldne bo v Kulturnem centru na Trbižu pevska prireditev »Koroška in Primorska pojeta 2026«, v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici pa bo revija pevskih zborov »Primorska poje 2026«. Mladi v odkrivanju skupnih poti in Društvo slovenskih izobražencev vabita na pogovorni večer »Naj naši mladi študirajo v Sloveniji?« Sodelovala bosta Nik Emil in Rada Vižintin, ta ponedeljek ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Od Tinj do Trsta

V Domu prosvete Sodalitas v Tinjah bodo čez dobre pol ure odprli razstavo Mirka Malleja »Mikrokozmične pokrajine in ornamenti«. Odprta bo do 15. aprila. V tinjskem domu bo jutri »duhovni umik za družine«, ki ga bo vodil duhovnik Martin Golob. V Kotmari vasi pa bo slovesno jutri popoldne. Krški škof Jože Marketz bo po zaključeni notranji obnovi farne cerkve blagoslovil novi oltar, delo kiparja in arhitekta Nantija Čertova, obnova baročnih klopi pa je delo kranjskega mizarja Domna Ovsenika. Prenos nedeljske svete maše na  ORF po vsej Avstriji bo na četrto postno, imenovano tudi nedeljo veselja iz Pliberka, največje dvojezične župnije na avstrijskem Koroškem. Sveto mašo bo daroval mestni župnik, dekan monsinjor Ivan Olip, dvojezično bogoslužje bo olepšal župnijski cerkveni zbor z organistko Špelo Mastek-Mori. V nedeljo popoldne bo v Kulturnem centru na Trbižu pevska prireditev »Koroška in Primorska pojeta 2026«, v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici pa bo revija pevskih zborov »Primorska poje 2026«. Mladi v odkrivanju skupnih poti in Društvo slovenskih izobražencev vabita na pogovorni večer »Naj naši mladi študirajo v Sloveniji?« Sodelovala bosta Nik Emil in Rada Vižintin, ta ponedeljek ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Mlékar ali mlekár?

Še ostajamo pri naglasih, ki so pomembna lastnost besed, saj včasih tudi ločijo njihov pomen. Prisluhnite prof. dr. Hotimirju Tivadarju.

Mlékar ali mlekár?

Še ostajamo pri naglasih, ki so pomembna lastnost besed, saj včasih tudi ločijo njihov pomen. Prisluhnite prof. dr. Hotimirju Tivadarju.

Marjan Bunič

jezikpravila

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 14. marec 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 14. marec 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Bojan Požar in dr. Jože Dežman o politiki, Bližnjem vzhodu in razmisleku o Sloveniji

Kaj nam aktualni dogodki na Bližnjem vzhodu povedo o slovenski zunanji politiki? Kako razumeti politične poteze domačega vrha oblasti? In zakaj razprave o zgodovini še vedno močno delijo slovensko družbo? O tem in še marsičem sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj razmišljala novinar Bojan Požar in zgodovinar dr. Jože Dežman. Govorili smo tudi o njunih novih knjigah ter o predvolilni kampanji, ki povečini zaznamuje slovenski politični prostor. 

Bojan Požar in dr. Jože Dežman o politiki, Bližnjem vzhodu in razmisleku o Sloveniji

Kaj nam aktualni dogodki na Bližnjem vzhodu povedo o slovenski zunanji politiki? Kako razumeti politične poteze domačega vrha oblasti? In zakaj razprave o zgodovini še vedno močno delijo slovensko družbo? O tem in še marsičem sta v oddaji Spoznanje več, predsodek manj razmišljala novinar Bojan Požar in zgodovinar dr. Jože Dežman. Govorili smo tudi o njunih novih knjigah ter o predvolilni kampanji, ki povečini zaznamuje slovenski politični prostor. 

Alen Salihović

politika

Radijska kateheza

VEČ ... |
Naši očetje v veri

Brat Miran Špelič nas je popeljal skozi evangelij, ki govori o slepem človeku. Koliko vrst slepote poznamo? O tem nam bo ponudil razlago ob besedilih Janeza Krizostoma.

Naši očetje v veri

Brat Miran Špelič nas je popeljal skozi evangelij, ki govori o slepem človeku. Koliko vrst slepote poznamo? O tem nam bo ponudil razlago ob besedilih Janeza Krizostoma.

Radio Ognjišče

duhovnostvzgoja

Sobotni duhovni večer

VEČ ... |
Pred 4. postno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor za 4. postno nedeljo, ki ga je pripravil murskosoboški škof Janez Kozinc. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic in z molitvijo rožnega venca, s katerim smo molili za blagoslov volitev, ki bodo prihodnjo nedeljo. Sledila je radijska kateheza, v kateri nas je brat Miran Špelič popeljal skozi evangelij, ki govori o slepem človeku. Koliko vrst slepote poznamo? O tem nam bo ponudil razlago ob besedilih Janeza Krizostoma. Lepo vabljeni k spremljanju radijske kateheze in k branju objavljenega besedila na naši spletni strani. Poiščite vrstico: Naši očetje v veri in spremljajte še besedilo ob katehezi.

Pred 4. postno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor za 4. postno nedeljo, ki ga je pripravil murskosoboški škof Janez Kozinc. Nadaljevali smo z molitvijo prvih nedeljskih večernic in z molitvijo rožnega venca, s katerim smo molili za blagoslov volitev, ki bodo prihodnjo nedeljo. Sledila je radijska kateheza, v kateri nas je brat Miran Špelič popeljal skozi evangelij, ki govori o slepem človeku. Koliko vrst slepote poznamo? O tem nam bo ponudil razlago ob besedilih Janeza Krizostoma. Lepo vabljeni k spremljanju radijske kateheze in k branju objavljenega besedila na naši spletni strani. Poiščite vrstico: Naši očetje v veri in spremljajte še besedilo ob katehezi.

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 14. 3.

Maševal je p. Janez Papa, ljudsko petje je vodil Domen Špringar, na orgle pa je igral Matej Burger.

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 14. 3.

Maševal je p. Janez Papa, ljudsko petje je vodil Domen Špringar, na orgle pa je igral Matej Burger.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa