Is podcast
Lenart Rihar: Pahorjev podpis

Predsednika Pahorja si bomo zapomnili po tem, da se je na svoj način trudil, da je uporabljal vključujoče besede in delal tudi simbolne korake, a velik bo le na ozadju svojih klavrnih predhodnikov in morebitnih naslednikov iz istih ideoloških vrst. In samo v tem smislu se nam zlahka zgodi, da ga bomo še pogrešali …

Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.

Lenart Rihar

komentar politika družba

23. 9. 2022
Lenart Rihar: Pahorjev podpis

Predsednika Pahorja si bomo zapomnili po tem, da se je na svoj način trudil, da je uporabljal vključujoče besede in delal tudi simbolne korake, a velik bo le na ozadju svojih klavrnih predhodnikov in morebitnih naslednikov iz istih ideoloških vrst. In samo v tem smislu se nam zlahka zgodi, da ga bomo še pogrešali …

Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.

Lenart Rihar

VEČ ...|23. 9. 2022
Lenart Rihar: Pahorjev podpis

Predsednika Pahorja si bomo zapomnili po tem, da se je na svoj način trudil, da je uporabljal vključujoče besede in delal tudi simbolne korake, a velik bo le na ozadju svojih klavrnih predhodnikov in morebitnih naslednikov iz istih ideoloških vrst. In samo v tem smislu se nam zlahka zgodi, da ga bomo še pogrešali …

Komentar je pripravil Lenart Rihar, ravnatelj Rafaelove družbe.

Lenart Rihar

komentarpolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|16. 9. 2022
Marko Pavliha: Kdo naj bo novi predsednik republike?

V nedeljo, 23. oktobra bomo po desetih letih zopet izbirali novega predsednika ali predsednico Republike Slovenije. Zato tokratni komentar namenjam tej pomembni tematiki, za več informacij pa toplo priporočam znanstveno monografijo Ustavni položaj predsednika republike, ki jo je leta 2016 izdal Inštitut za ustavno pravo pod uredniško taktirko prof. dr. Igorja Kaučiča. 

Kdo naj bo torej novi predsednik ali predsednica republike? Naj se vsakdo odloči po svoji vesti, poslušajmo srce in razum, ne glede na javne ankete, zdrahe in nespodobna pranja možganov. 

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha: Kdo naj bo novi predsednik republike?

V nedeljo, 23. oktobra bomo po desetih letih zopet izbirali novega predsednika ali predsednico Republike Slovenije. Zato tokratni komentar namenjam tej pomembni tematiki, za več informacij pa toplo priporočam znanstveno monografijo Ustavni položaj predsednika republike, ki jo je leta 2016 izdal Inštitut za ustavno pravo pod uredniško taktirko prof. dr. Igorja Kaučiča. 

Kdo naj bo torej novi predsednik ali predsednica republike? Naj se vsakdo odloči po svoji vesti, poslušajmo srce in razum, ne glede na javne ankete, zdrahe in nespodobna pranja možganov. 

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

komentar družba politika

Komentar tedna

Marko Pavliha: Kdo naj bo novi predsednik republike?

V nedeljo, 23. oktobra bomo po desetih letih zopet izbirali novega predsednika ali predsednico Republike Slovenije. Zato tokratni komentar namenjam tej pomembni tematiki, za več informacij pa toplo priporočam znanstveno monografijo Ustavni položaj predsednika republike, ki jo je leta 2016 izdal Inštitut za ustavno pravo pod uredniško taktirko prof. dr. Igorja Kaučiča. 

Kdo naj bo torej novi predsednik ali predsednica republike? Naj se vsakdo odloči po svoji vesti, poslušajmo srce in razum, ne glede na javne ankete, zdrahe in nespodobna pranja možganov. 

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

VEČ ...|16. 9. 2022
Marko Pavliha: Kdo naj bo novi predsednik republike?

V nedeljo, 23. oktobra bomo po desetih letih zopet izbirali novega predsednika ali predsednico Republike Slovenije. Zato tokratni komentar namenjam tej pomembni tematiki, za več informacij pa toplo priporočam znanstveno monografijo Ustavni položaj predsednika republike, ki jo je leta 2016 izdal Inštitut za ustavno pravo pod uredniško taktirko prof. dr. Igorja Kaučiča. 

Kdo naj bo torej novi predsednik ali predsednica republike? Naj se vsakdo odloči po svoji vesti, poslušajmo srce in razum, ne glede na javne ankete, zdrahe in nespodobna pranja možganov. 

Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani

Marko Pavliha

komentar družba politika

Komentar tedna

VEČ ...|9. 9. 2022
Kdaj bodo spet postavili kakšen spomenik z napisom, ki ne odgovarja resnici?

Miniva 100 dni, od kar je nova vlada prevzela vodenje države. Kako naša družba skrbi za najbolj ranljive in kako na te gleda tudi predsednik sedanje vlade?

Komentira odgovorni urednik revije Ognjišče mag. Božo Rustja.

Kdaj bodo spet postavili kakšen spomenik z napisom, ki ne odgovarja resnici?

Miniva 100 dni, od kar je nova vlada prevzela vodenje države. Kako naša družba skrbi za najbolj ranljive in kako na te gleda tudi predsednik sedanje vlade?

Komentira odgovorni urednik revije Ognjišče mag. Božo Rustja.

komentar vlada politika družba

Komentar tedna

Kdaj bodo spet postavili kakšen spomenik z napisom, ki ne odgovarja resnici?

Miniva 100 dni, od kar je nova vlada prevzela vodenje države. Kako naša družba skrbi za najbolj ranljive in kako na te gleda tudi predsednik sedanje vlade?

Komentira odgovorni urednik revije Ognjišče mag. Božo Rustja.

VEČ ...|9. 9. 2022
Kdaj bodo spet postavili kakšen spomenik z napisom, ki ne odgovarja resnici?

Miniva 100 dni, od kar je nova vlada prevzela vodenje države. Kako naša družba skrbi za najbolj ranljive in kako na te gleda tudi predsednik sedanje vlade?

Komentira odgovorni urednik revije Ognjišče mag. Božo Rustja.

Božo Rustja

komentar vlada politika družba

Komentar tedna

VEČ ...|2. 9. 2022
Igor Bahovec: Pot k novi kulturi srečanja in bližine: šola, Draga, stvarstvo

Veliko primerov nam govori o tem, da je človek razpet: na eni strani si želi, da bi spoznal resnična dejstva in to posredoval drugim, na drugi strani pa se boji razkritja dejstev, jih le s težavo sprejema ali pa jih zavrača. Zakaj je tako? Poslušajte razmišljanje doc. dr. Igorja Bahovca.

Igor Bahovec: Pot k novi kulturi srečanja in bližine: šola, Draga, stvarstvo

Veliko primerov nam govori o tem, da je človek razpet: na eni strani si želi, da bi spoznal resnična dejstva in to posredoval drugim, na drugi strani pa se boji razkritja dejstev, jih le s težavo sprejema ali pa jih zavrača. Zakaj je tako? Poslušajte razmišljanje doc. dr. Igorja Bahovca.

komentar

Komentar tedna

Igor Bahovec: Pot k novi kulturi srečanja in bližine: šola, Draga, stvarstvo

Veliko primerov nam govori o tem, da je človek razpet: na eni strani si želi, da bi spoznal resnična dejstva in to posredoval drugim, na drugi strani pa se boji razkritja dejstev, jih le s težavo sprejema ali pa jih zavrača. Zakaj je tako? Poslušajte razmišljanje doc. dr. Igorja Bahovca.

VEČ ...|2. 9. 2022
Igor Bahovec: Pot k novi kulturi srečanja in bližine: šola, Draga, stvarstvo

Veliko primerov nam govori o tem, da je človek razpet: na eni strani si želi, da bi spoznal resnična dejstva in to posredoval drugim, na drugi strani pa se boji razkritja dejstev, jih le s težavo sprejema ali pa jih zavrača. Zakaj je tako? Poslušajte razmišljanje doc. dr. Igorja Bahovca.

Igor Bahovec

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|26. 8. 2022
Dejan Hozjan: Prihajajočemu šolskemu letu na pot

Misel na prvi september me najpogosteje navdaja z analogija z novim letom. Kot ob novem letu, se tudi tokrat šolniki ozremo nazaj, obujamo spomine na naše šolske dni in razmišljamo o preteklih šolskih letih. Hkrati pa je to čas za kritično distanco do opravljenega pedagoškega dela in snovanje načrtov za šolsko leto, ki je pred nami.

Tako je svoj komentar začel dr. Dejan Hózjan, izredni profesor pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Celoten komentar si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

Dejan Hozjan: Prihajajočemu šolskemu letu na pot

Misel na prvi september me najpogosteje navdaja z analogija z novim letom. Kot ob novem letu, se tudi tokrat šolniki ozremo nazaj, obujamo spomine na naše šolske dni in razmišljamo o preteklih šolskih letih. Hkrati pa je to čas za kritično distanco do opravljenega pedagoškega dela in snovanje načrtov za šolsko leto, ki je pred nami.

Tako je svoj komentar začel dr. Dejan Hózjan, izredni profesor pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Celoten komentar si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

komentar

Komentar tedna

Dejan Hozjan: Prihajajočemu šolskemu letu na pot

Misel na prvi september me najpogosteje navdaja z analogija z novim letom. Kot ob novem letu, se tudi tokrat šolniki ozremo nazaj, obujamo spomine na naše šolske dni in razmišljamo o preteklih šolskih letih. Hkrati pa je to čas za kritično distanco do opravljenega pedagoškega dela in snovanje načrtov za šolsko leto, ki je pred nami.

Tako je svoj komentar začel dr. Dejan Hózjan, izredni profesor pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Celoten komentar si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|26. 8. 2022
Dejan Hozjan: Prihajajočemu šolskemu letu na pot

Misel na prvi september me najpogosteje navdaja z analogija z novim letom. Kot ob novem letu, se tudi tokrat šolniki ozremo nazaj, obujamo spomine na naše šolske dni in razmišljamo o preteklih šolskih letih. Hkrati pa je to čas za kritično distanco do opravljenega pedagoškega dela in snovanje načrtov za šolsko leto, ki je pred nami.

Tako je svoj komentar začel dr. Dejan Hózjan, izredni profesor pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Celoten komentar si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

Dejan Hozjan

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|19. 8. 2022
Želeti in moči

Če sta pretekli leti na Zahodu ponovili zgodovinsko lekcijo o paralizirajoči epidemiji in razkrili politično, ekonomsko in predvsem družbeno pripravljenost nanjo, je letošnje leto odstranilo razumske dvome v spremembe, ki se dogajajo s podnebjem. Kjer so lani vodne ujme razdirale domove in ceste, se zdaj iz strug kažejo »kamni lakote«, vremenske napovedi letnih časov pa se nam kažejo kot vse bolj živopisni modeli. Obenem se je na našem pragu znova znašla vojna, ki je tako uničevalna, da s svojo težo razdira obstoječe politične mreže in gospodarske preplete, na katere smo se navadili, ter lega na družbena ramena …

Tako je svoj komentar začel Roman Vučajnk, celoten komentar pa si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

Želeti in moči

Če sta pretekli leti na Zahodu ponovili zgodovinsko lekcijo o paralizirajoči epidemiji in razkrili politično, ekonomsko in predvsem družbeno pripravljenost nanjo, je letošnje leto odstranilo razumske dvome v spremembe, ki se dogajajo s podnebjem. Kjer so lani vodne ujme razdirale domove in ceste, se zdaj iz strug kažejo »kamni lakote«, vremenske napovedi letnih časov pa se nam kažejo kot vse bolj živopisni modeli. Obenem se je na našem pragu znova znašla vojna, ki je tako uničevalna, da s svojo težo razdira obstoječe politične mreže in gospodarske preplete, na katere smo se navadili, ter lega na družbena ramena …

Tako je svoj komentar začel Roman Vučajnk, celoten komentar pa si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

komentar

Komentar tedna

Želeti in moči

Če sta pretekli leti na Zahodu ponovili zgodovinsko lekcijo o paralizirajoči epidemiji in razkrili politično, ekonomsko in predvsem družbeno pripravljenost nanjo, je letošnje leto odstranilo razumske dvome v spremembe, ki se dogajajo s podnebjem. Kjer so lani vodne ujme razdirale domove in ceste, se zdaj iz strug kažejo »kamni lakote«, vremenske napovedi letnih časov pa se nam kažejo kot vse bolj živopisni modeli. Obenem se je na našem pragu znova znašla vojna, ki je tako uničevalna, da s svojo težo razdira obstoječe politične mreže in gospodarske preplete, na katere smo se navadili, ter lega na družbena ramena …

Tako je svoj komentar začel Roman Vučajnk, celoten komentar pa si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

VEČ ...|19. 8. 2022
Želeti in moči

Če sta pretekli leti na Zahodu ponovili zgodovinsko lekcijo o paralizirajoči epidemiji in razkrili politično, ekonomsko in predvsem družbeno pripravljenost nanjo, je letošnje leto odstranilo razumske dvome v spremembe, ki se dogajajo s podnebjem. Kjer so lani vodne ujme razdirale domove in ceste, se zdaj iz strug kažejo »kamni lakote«, vremenske napovedi letnih časov pa se nam kažejo kot vse bolj živopisni modeli. Obenem se je na našem pragu znova znašla vojna, ki je tako uničevalna, da s svojo težo razdira obstoječe politične mreže in gospodarske preplete, na katere smo se navadili, ter lega na družbena ramena …

Tako je svoj komentar začel Roman Vučajnk, celoten komentar pa si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

Roman Vučajnk

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|12. 8. 2022
Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

komentar Marija

Komentar tedna

Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

VEČ ...|12. 8. 2022
Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

Andreja Eržen Firšt

komentar Marija

Komentar tedna

VEČ ...|5. 8. 2022
S. Emanuela Žardin: O svobodi govora z druge strani

Zadnje tedne se skoraj obvezno v enem ali drugem mediju pojavi kakšen zapis o svobodi govora. Sedanja oblast to človekovo pravico razume kot nekaj, kar si pridobiš z zmago na volitvah in lahko uporabljaš za utišanje vseh drugače mislečih.

S. Emanuela Žardin: O svobodi govora z druge strani

Zadnje tedne se skoraj obvezno v enem ali drugem mediju pojavi kakšen zapis o svobodi govora. Sedanja oblast to človekovo pravico razume kot nekaj, kar si pridobiš z zmago na volitvah in lahko uporabljaš za utišanje vseh drugače mislečih.

komentar družba politika

Komentar tedna

S. Emanuela Žardin: O svobodi govora z druge strani

Zadnje tedne se skoraj obvezno v enem ali drugem mediju pojavi kakšen zapis o svobodi govora. Sedanja oblast to človekovo pravico razume kot nekaj, kar si pridobiš z zmago na volitvah in lahko uporabljaš za utišanje vseh drugače mislečih.

VEČ ...|5. 8. 2022
S. Emanuela Žardin: O svobodi govora z druge strani

Zadnje tedne se skoraj obvezno v enem ali drugem mediju pojavi kakšen zapis o svobodi govora. Sedanja oblast to človekovo pravico razume kot nekaj, kar si pridobiš z zmago na volitvah in lahko uporabljaš za utišanje vseh drugače mislečih.

Emanuela Žardin

komentar družba politika

Komentar tedna

Ponujamo pogled na aktualno dogajanje v družbi. Izbrani komentatorji iz različnih profesionalnih in družbenih profilov s pronicljivo mislijo zajemajo vse vidike človeškega življenja in delovanja v družbi in Cerkvi.

Emanuela Žardin

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|26. 9. 2022
Dovolj, ne preveč

Gospod, samo pomagaj mi, da bom danes srečen.

Dovolj, ne preveč

Gospod, samo pomagaj mi, da bom danes srečen.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|25. 9. 2022
Izgubljena sestra

Afriška pravljica in čudne navade. Tudi pravljice lahko pokažejo kako pisan je naš svet. Pa tudi, da bratska ljubezen povsod veliko pomeni in, da smo ti in tam ljudje lahko tudi zamerljivi.

Izgubljena sestra

Afriška pravljica in čudne navade. Tudi pravljice lahko pokažejo kako pisan je naš svet. Pa tudi, da bratska ljubezen povsod veliko pomeni in, da smo ti in tam ljudje lahko tudi zamerljivi.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Naš gost

VEČ ...|24. 9. 2022
Katehistinja Marija Prikeržnik

Katehistinja Marija Prikeržnik je letos med tistimi, ki so za svoje delo prejeli Slomškovo priznanje.
Predlagatelji so v njej prepoznali iskrenost in zavezanost poslanstvu, ki ga je sprejela že v mladih letih in mu kljub preizkušnjam ostaja zvesta še danes.
Pri svojem delu se trudi prebuditi v mladih željo po veri in Bogu ter jih istočasno spodbuja, da bi v duhu krščanske vere tudi živeli. Ni vedno lahko, a mladi so odprti za Boga, je rekla.

Katehistinja Marija Prikeržnik

Katehistinja Marija Prikeržnik je letos med tistimi, ki so za svoje delo prejeli Slomškovo priznanje.
Predlagatelji so v njej prepoznali iskrenost in zavezanost poslanstvu, ki ga je sprejela že v mladih letih in mu kljub preizkušnjam ostaja zvesta še danes.
Pri svojem delu se trudi prebuditi v mladih željo po veri in Bogu ter jih istočasno spodbuja, da bi v duhu krščanske vere tudi živeli. Ni vedno lahko, a mladi so odprti za Boga, je rekla.

Slavi Košir

spominživljenje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 9. 2022
Jože Bartolj: Mladinska pastorala, predsedniške volitve in vojna v Ukrajini

V tokratni oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Govorili smo o več temah, denimo o pastoralnih tečajih, ki se dotikajo področja mladinske pastorale in kjer je naš gost glavni predavatelj. Seveda nismo mogli mimo prihajajočih predsedniških volitev in tudi vojne v Ukrajini, ki je kar noče biti konec. 

 

Jože Bartolj: Mladinska pastorala, predsedniške volitve in vojna v Ukrajini

V tokratni oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Govorili smo o več temah, denimo o pastoralnih tečajih, ki se dotikajo področja mladinske pastorale in kjer je naš gost glavni predavatelj. Seveda nismo mogli mimo prihajajočih predsedniških volitev in tudi vojne v Ukrajini, ki je kar noče biti konec. 

 

Jože Bartolj

politikadružbavojnavolitve

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 9. 2022
Sto dni ministra Mateja Arčona

Za ministrom Matejem Arčonom je prvih sto dni vodenja Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, zato je bil naš gost na začetku oddaje. Poklicali smo tudi na avstrijsko Koroško, saj mineva 50 let od “ortstafelšturma” - podiranja dvojezičnih tabel ter spregovoril o priznanjih Kazimir Humar in dogodkih, ki bodo potekali v prihajajočih dneh.  

Sto dni ministra Mateja Arčona

Za ministrom Matejem Arčonom je prvih sto dni vodenja Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, zato je bil naš gost na začetku oddaje. Poklicali smo tudi na avstrijsko Koroško, saj mineva 50 let od “ortstafelšturma” - podiranja dvojezičnih tabel ter spregovoril o priznanjih Kazimir Humar in dogodkih, ki bodo potekali v prihajajočih dneh.  

Matjaž Merljak

družbarojaki

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|26. 9. 2022
Družina poje 2022 2. del

Pod geslom Peli so jih mati moja Kulturno društvo Andraž zadnjo nedeljo v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 38-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko privabilo 13 družin iz različnih krajev Slovenije. Devetim družinam smo prisluhnili v prejšnji oddaji, v tokratni pa smo predvajali še nastope družine Jelen iz Šentilja pri Velenju, sester Gajšek iz Vurberka, družine Kuzma iz Dokležovja in družine Belé iz Zibike. 

Družina poje 2022 2. del

Pod geslom Peli so jih mati moja Kulturno društvo Andraž zadnjo nedeljo v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 38-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko privabilo 13 družin iz različnih krajev Slovenije. Devetim družinam smo prisluhnili v prejšnji oddaji, v tokratni pa smo predvajali še nastope družine Jelen iz Šentilja pri Velenju, sester Gajšek iz Vurberka, družine Kuzma iz Dokležovja in družine Belé iz Zibike. 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 9. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 9. 2022
Jože Bartolj: Mladinska pastorala, predsedniške volitve in vojna v Ukrajini

V tokratni oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Govorili smo o več temah, denimo o pastoralnih tečajih, ki se dotikajo področja mladinske pastorale in kjer je naš gost glavni predavatelj. Seveda nismo mogli mimo prihajajočih predsedniških volitev in tudi vojne v Ukrajini, ki je kar noče biti konec. 

 

Jože Bartolj: Mladinska pastorala, predsedniške volitve in vojna v Ukrajini

V tokratni oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Govorili smo o več temah, denimo o pastoralnih tečajih, ki se dotikajo področja mladinske pastorale in kjer je naš gost glavni predavatelj. Seveda nismo mogli mimo prihajajočih predsedniških volitev in tudi vojne v Ukrajini, ki je kar noče biti konec. 

 

Jože Bartolj

politikadružbavojnavolitve

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 9. 2022
Basbaritonist Marko Fink o koncertu 30 let SVS (28. 9. 2022)

Basbaritonist Marko Fink o koncertu 30 let SVS (28. 9. 2022)

Jože Bartolj

kulturaglasbaMarko FinkSlovenija v svetuSVS