Is podcast
V oddaji smo gostil sodelavko Slovenske Karitas Nino Stenko, ki nam je predstavila projekt pomoči ljudem z naslovom Blizu. Prizadevajo si, da bi bil program le kratkotrajna opora, s katero si oseba v krajšem času opomore, da lahko nadaljuje življenje bolj polno.
V oddaji smo gostil sodelavko Slovenske Karitas Nino Stenko, ki nam je predstavila projekt pomoči ljudem z naslovom Blizu. Prizadevajo si, da bi bil program le kratkotrajna opora, s katero si oseba v krajšem času opomore, da lahko nadaljuje življenje bolj polno.
Z generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem smo govorili o akciji Pomagajmo preživeti in živeti. Z zbranimi sredstvi pomagajo starejšim, trajno brezposelnim in ljudem z nizkimi prihodki. Pomoč je namenjena za prebivalce Slovenije. Pregledali smo tudi lanskoletno delovanje Sovenske karitas.
Z generalnim tajnikom Slovenske karitas Petrom Tomažičem smo govorili o akciji Pomagajmo preživeti in živeti. Z zbranimi sredstvi pomagajo starejšim, trajno brezposelnim in ljudem z nizkimi prihodki. Pomoč je namenjena za prebivalce Slovenije. Pregledali smo tudi lanskoletno delovanje Sovenske karitas.
V oddajo sta prišli dve sogovornici. Sodelavka Slovenske karitas Daša Štalc, ki nam je povedala vse o akciji Očistimo Slovenijo 6. aprila. S prostovoljko youngCaritas Niko Robek pa smo izvedeli več o inkluzijskih pohodih, ki jih pripravlja Planinska zveza Slovenije.
V oddajo sta prišli dve sogovornici. Sodelavka Slovenske karitas Daša Štalc, ki nam je povedala vse o akciji Očistimo Slovenijo 6. aprila. S prostovoljko youngCaritas Niko Robek pa smo izvedeli več o inkluzijskih pohodih, ki jih pripravlja Planinska zveza Slovenije.
Gostili smo sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe, ki nam je predstavila letos že sedemnajsto postno akcijo Ne pozabimo, s katero pomagajo predvsem v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Albaniji.
Gostili smo sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe, ki nam je predstavila letos že sedemnajsto postno akcijo Ne pozabimo, s katero pomagajo predvsem v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Albaniji.
Z nami je o vplivu pijač na odnose spregovorila Davorina Petrinja Pirnat iz Zavoda Samarijan.
Z nami je o vplivu pijač na odnose spregovorila Davorina Petrinja Pirnat iz Zavoda Samarijan.
Vsak se po svoji vesti odloči postiti, da se pripravi na velikonočne praznike. Kako in zakaj pa se v postu odpovedati rujni kapljici smo se v tokratni oddaji pogovarjali s sodelavko Slovenske karitas Mojco Kepic.
Vsak se po svoji vesti odloči postiti, da se pripravi na velikonočne praznike. Kako in zakaj pa se v postu odpovedati rujni kapljici smo se v tokratni oddaji pogovarjali s sodelavko Slovenske karitas Mojco Kepic.
Barbara Godler iz Škofijske karitas Celje je predstavila program Zupanje, s katerim Karitas pomaga družinam in posameznikom v večjih nesrečah in stiskah.
Barbara Godler iz Škofijske karitas Celje je predstavila program Zupanje, s katerim Karitas pomaga družinam in posameznikom v večjih nesrečah in stiskah.
Prvi letošnji oddaji Karitas smo se pogovarjali s strokovno vodjo Zavoda Karion Karmen Fridrih. V Slovenskih Konjicah je zavod bolje poznan pod imenom Varstveno delovni center Čebelica, kjer oskrbujejo devet članov z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Po besedah Karmen Fridrih se lahko od teh ljudi veliko naučimo. Kar opaža sama pri svojem 16-letnem stiku z njimi, je to, da so iskreni, ne olepšujejo stvari, obenem pa svojo neizmerno hvaležnost brez zadržkov izkazujejo z objemi. Prav je, da ozavestimo drugačnost in jo sprejemamo, sploh na današnjo nedeljo Jezusovega krsta in se tako zavemo, da smo k hoji za Kristusom poklicani prav vsi.
Prvi letošnji oddaji Karitas smo se pogovarjali s strokovno vodjo Zavoda Karion Karmen Fridrih. V Slovenskih Konjicah je zavod bolje poznan pod imenom Varstveno delovni center Čebelica, kjer oskrbujejo devet članov z motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Po besedah Karmen Fridrih se lahko od teh ljudi veliko naučimo. Kar opaža sama pri svojem 16-letnem stiku z njimi, je to, da so iskreni, ne olepšujejo stvari, obenem pa svojo neizmerno hvaležnost brez zadržkov izkazujejo z objemi. Prav je, da ozavestimo drugačnost in jo sprejemamo, sploh na današnjo nedeljo Jezusovega krsta in se tako zavemo, da smo k hoji za Kristusom poklicani prav vsi.
Govorimo o stiskah družin, ki jim lahko nakažete svoj dar, ob tem pa predstavljamo materialne, socialno-varstvene in druge programe pomoči Slovenske Karitas ter redne dobrodelne akcije za otroke in družine v stiski.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.
Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.