Tokrat škodljive spremembe uvajajo z interventnim zakonom, ki je sicer instrument za izredne primere. Nujen postopek, komaj kaj javne razprave in o upoštevanju stroke ne duha ne sluha. Da so potrebne spremembe, je vsem jasno. Problem pa nastane, ker je vlada v nujen postopek podtaknila stvari, ki z nujnim postopkom nimajo nobene povezave, ampak spadajo bolj v repertoar skrajne Levice, ki nas že dobro leto vodi strumno v Sibirijo tridesetih let 20. stoletja.
Tokrat škodljive spremembe uvajajo z interventnim zakonom, ki je sicer instrument za izredne primere. Nujen postopek, komaj kaj javne razprave in o upoštevanju stroke ne duha ne sluha. Da so potrebne spremembe, je vsem jasno. Problem pa nastane, ker je vlada v nujen postopek podtaknila stvari, ki z nujnim postopkom nimajo nobene povezave, ampak spadajo bolj v repertoar skrajne Levice, ki nas že dobro leto vodi strumno v Sibirijo tridesetih let 20. stoletja.
Tokrat škodljive spremembe uvajajo z interventnim zakonom, ki je sicer instrument za izredne primere. Nujen postopek, komaj kaj javne razprave in o upoštevanju stroke ne duha ne sluha. Da so potrebne spremembe, je vsem jasno. Problem pa nastane, ker je vlada v nujen postopek podtaknila stvari, ki z nujnim postopkom nimajo nobene povezave, ampak spadajo bolj v repertoar skrajne Levice, ki nas že dobro leto vodi strumno v Sibirijo tridesetih let 20. stoletja.
Komentar Domovina.je
Pred nami sta dva praznika upora. Prvi je v nedeljo, 11. maja, ko bo referendum, na katerem bomo volivci odločili, ali naj vladni zakon o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke pade ali ne. Drugi je 13. maja, na dan, ko se je leta 1941 na Slovenskem začel resnični oboroženi boj zoper (italijanskega) okupatorja. Temu so se prvi uprli tigrovci, ne pa komunisti, kot lažnivo razglašajo.
Komentar Domovina.je
Pred nami sta dva praznika upora. Prvi je v nedeljo, 11. maja, ko bo referendum, na katerem bomo volivci odločili, ali naj vladni zakon o dodatku k pokojninam za izjemne umetniške dosežke pade ali ne. Drugi je 13. maja, na dan, ko se je leta 1941 na Slovenskem začel resnični oboroženi boj zoper (italijanskega) okupatorja. Temu so se prvi uprli tigrovci, ne pa komunisti, kot lažnivo razglašajo.
Komentar Domovina.je
Država in verske skupnosti so ločene, toda hitro lahko ugotovimo, da to načelo ena stran upošteva zgolj takrat, ko ji ustreza.
Komentar Domovina.je
Država in verske skupnosti so ločene, toda hitro lahko ugotovimo, da to načelo ena stran upošteva zgolj takrat, ko ji ustreza.
Komentar Domovina.je
Avtor se osredotoča na zapuščino papeža Frančiška, ki je bil 12 let na čelu Katoliške cerkve in je sprejemal odločitve, ki so bile v koraku s časom. Poudarja njegov pragmatičen pristop k verskim vprašanjem in njegovo diplomatsko spretnost. Hkrati ostro kritizira ravnanje slovenskega političnega vrha ob papeževi smrti, posebej premierja Goloba in njegove partnerke, ki naj bi dogodek izkoristila za politični populizem in osebne koristi. Pertinač zaključi z vprašanjem o vlogi Katoliške cerkve v slovenskem družbenem prostoru in pozivom k večji angažiranosti.
Komentar Domovina.je
Avtor se osredotoča na zapuščino papeža Frančiška, ki je bil 12 let na čelu Katoliške cerkve in je sprejemal odločitve, ki so bile v koraku s časom. Poudarja njegov pragmatičen pristop k verskim vprašanjem in njegovo diplomatsko spretnost. Hkrati ostro kritizira ravnanje slovenskega političnega vrha ob papeževi smrti, posebej premierja Goloba in njegove partnerke, ki naj bi dogodek izkoristila za politični populizem in osebne koristi. Pertinač zaključi z vprašanjem o vlogi Katoliške cerkve v slovenskem družbenem prostoru in pozivom k večji angažiranosti.
Komentar Domovina.je
V jutru po velikonočni nedelji je svet presenetila novica o smrti papeža Frančiška. V tokratnem komentarju o odhodu človeka, ki je nagovarjal vse ljudi. Zaznamovali so ga spoštovanje, skromnost in pravičnost.
Komentar Domovina.je
V jutru po velikonočni nedelji je svet presenetila novica o smrti papeža Frančiška. V tokratnem komentarju o odhodu človeka, ki je nagovarjal vse ljudi. Zaznamovali so ga spoštovanje, skromnost in pravičnost.
Komentar Domovina.je
Smo v tednu med cvetno nedeljo in veliko nočjo. Oboje je praznik veselja, slavljenja. Toda vmes je veliki petek. Nepredstavljivo trpljenje.
Komentar Domovina.je
Smo v tednu med cvetno nedeljo in veliko nočjo. Oboje je praznik veselja, slavljenja. Toda vmes je veliki petek. Nepredstavljivo trpljenje.
Komentar Domovina.je
Predvolilno geslo ameriškega predsednika Donalda Trumpa »Naredimo Ameriko spet veliko« (Make America Great Again) se le nekaj tednov po njegovem prevzemu vodenja ZDA sprevrača v svoje nasprotje. Njegova uvedba carin na uvoz blaga iz okoli 60 držav je povzročila padec vrednosti delnic na borznih trgih (še najbolj ameriških), po svetu se širi strah pred recesijo.
Komentar Domovina.je
Predvolilno geslo ameriškega predsednika Donalda Trumpa »Naredimo Ameriko spet veliko« (Make America Great Again) se le nekaj tednov po njegovem prevzemu vodenja ZDA sprevrača v svoje nasprotje. Njegova uvedba carin na uvoz blaga iz okoli 60 držav je povzročila padec vrednosti delnic na borznih trgih (še najbolj ameriških), po svetu se širi strah pred recesijo.
Slovencem po svetu in domovini
Zamejski Slovenci so v ospredju letošnjih Tednov ljubiteljske kulture. Slogan Brezmejni kulturni prostor so izbrali v duhu Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah. Odprtje bo potekalo v Slovenj Gradcu, za ambasadorja pa so izbrali upokojenega etnomuzikologa in profesorja z avstrijske Koroške Engelberta Logarja. Na novinarski konferenci je predstavil razmeroma živahno ljubiteljsko kulturno dogajanje na avstrijskem Koroškem, ki večinoma poteka prek različnih društev, zvez in dogodkov. To je tista vrv, ki se je držimo. Če bomo izpustili to, bomo izgubili tudi jezik, je prepričan. Izpostavil je tudi pomen čezmejnega sodelovanja na prireditvah in z društvi v Sloveniji ter tudi kot strokovnjak poudaril, da so Slovenci pevski narod. Med evropskimi narodi so petju najbolj naklonjeni Slovenci in Irci. Od 15. maja do 17. junija bo potekalo več kot tisoč dogodkov po Sloveniji in v zamejstvu. Javni sklad za kulturne dejavnosti pričakuje okoli 100.000 udeležencev.
Pogovor o
V oddaji ste slišali nekaj različnih stališč do referendumskega vprašanja, o katerem bomo glasovali v nedeljo.
Moja zgodba
V programu lanskega filmskega festivala je bil tudi novi celovečerni dokumentarec z naslovom Dva brata, dve sestri, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske. Bili so lastniki več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta, posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Gostje v studiu so bili režiser Miha Čélar, ena od protagonistk filma Barbara Žagar in pa nečak umorjenih lastnikov gradu Strmol Peter Hribar.
Duhovna misel
Med nekaterimi afriškimi plemeni je vladalo posebno pravilo o govorništvu. Ko je nekdo vstal, da bi govoril, je moral stati na ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 08. maj 2025 ob 05-ih
Rožni venec
Molile so redovnice - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja
Radijski roman
Lidija in Rebeka spoznata Pavla in njegove prijatelje.
Via positiva
Ob razcvetu narave smo k pogovoru povabili Matjaža Mastnaka, direktorja Arboretuma Voljči Potok, kjer si lahko ogledamo tudi rožni vrt z vrtnicami, razmnoženimi iz vatikanskih vrtov, ki so poimenovane tudi po papežih. O drevesih, odnosu med človekom in naravo, o razvoju in tudi o bontonu ob obisku vrta, smo se med drugim pogovarjali.
Slovencem po svetu in domovini
Zamejski Slovenci so v ospredju letošnjih Tednov ljubiteljske kulture. Slogan Brezmejni kulturni prostor so izbrali v duhu Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah. Odprtje bo potekalo v Slovenj Gradcu, za ambasadorja pa so izbrali upokojenega etnomuzikologa in profesorja z avstrijske Koroške Engelberta Logarja. Na novinarski konferenci je predstavil razmeroma živahno ljubiteljsko kulturno dogajanje na avstrijskem Koroškem, ki večinoma poteka prek različnih društev, zvez in dogodkov. To je tista vrv, ki se je držimo. Če bomo izpustili to, bomo izgubili tudi jezik, je prepričan. Izpostavil je tudi pomen čezmejnega sodelovanja na prireditvah in z društvi v Sloveniji ter tudi kot strokovnjak poudaril, da so Slovenci pevski narod. Med evropskimi narodi so petju najbolj naklonjeni Slovenci in Irci. Od 15. maja do 17. junija bo potekalo več kot tisoč dogodkov po Sloveniji in v zamejstvu. Javni sklad za kulturne dejavnosti pričakuje okoli 100.000 udeležencev.