“Ljudje so prve tedne vojne preživeli v šoku. Zdaj pa se sprašujejo, kako graditi prihodnost države. Na primer, jaz si zjutraj naredim načrt dneva, potem pa pridejo na vrata ljudje, ki so ostali brez vsega, pobegnili so le v pižamah. Sprašujem se, kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več,” je za naš radio povedal Duhovnik Myhaylo Melnyk, ki je pred nekaj leti v Kijevu ustanovil prvo Socialno akademijo.
“Ljudje so prve tedne vojne preživeli v šoku. Zdaj pa se sprašujejo, kako graditi prihodnost države. Na primer, jaz si zjutraj naredim načrt dneva, potem pa pridejo na vrata ljudje, ki so ostali brez vsega, pobegnili so le v pižamah. Sprašujem se, kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več,” je za naš radio povedal Duhovnik Myhaylo Melnyk, ki je pred nekaj leti v Kijevu ustanovil prvo Socialno akademijo.
“Ljudje so prve tedne vojne preživeli v šoku. Zdaj pa se sprašujejo, kako graditi prihodnost države. Na primer, jaz si zjutraj naredim načrt dneva, potem pa pridejo na vrata ljudje, ki so ostali brez vsega, pobegnili so le v pižamah. Sprašujem se, kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več,” je za naš radio povedal Duhovnik Myhaylo Melnyk, ki je pred nekaj leti v Kijevu ustanovil prvo Socialno akademijo.
“Ljudje so prve tedne vojne preživeli v šoku. Zdaj pa se sprašujejo, kako graditi prihodnost države. Na primer, jaz si zjutraj naredim načrt dneva, potem pa pridejo na vrata ljudje, ki so ostali brez vsega, pobegnili so le v pižamah. Sprašujem se, kako naj jim pomagam graditi prihodnost, če pa zanje prihodnost ne obstaja več,” je za naš radio povedal Duhovnik Myhaylo Melnyk, ki je pred nekaj leti v Kijevu ustanovil prvo Socialno akademijo.
Država je odgovorna za to, da je zdravstvo organizirano na človeku prijazen način. To je bila ključna misel omizja, ki jih v nizu pogovorov za boljšo Slovenijo pripravlja NSi - krščanski demokrati. V pogovoru so sodelovali predsednik NSi Matej Tonin, direktor UKC Maribor prof. dr. Anton Crnjac, pediatrinja in fiziatrinja doc. dr. Tina Bregant in predstavnik Društva za zdravje naroda Franci Gerbec.
Država je odgovorna za to, da je zdravstvo organizirano na človeku prijazen način. To je bila ključna misel omizja, ki jih v nizu pogovorov za boljšo Slovenijo pripravlja NSi - krščanski demokrati. V pogovoru so sodelovali predsednik NSi Matej Tonin, direktor UKC Maribor prof. dr. Anton Crnjac, pediatrinja in fiziatrinja doc. dr. Tina Bregant in predstavnik Društva za zdravje naroda Franci Gerbec.
Država je odgovorna za to, da je zdravstvo organizirano na človeku prijazen način. To je bila ključna misel omizja, ki jih v nizu pogovorov za boljšo Slovenijo pripravlja NSi - krščanski demokrati. V pogovoru so sodelovali predsednik NSi Matej Tonin, direktor UKC Maribor prof. dr. Anton Crnjac, pediatrinja in fiziatrinja doc. dr. Tina Bregant in predstavnik Društva za zdravje naroda Franci Gerbec.
Država je odgovorna za to, da je zdravstvo organizirano na človeku prijazen način. To je bila ključna misel omizja, ki jih v nizu pogovorov za boljšo Slovenijo pripravlja NSi - krščanski demokrati. V pogovoru so sodelovali predsednik NSi Matej Tonin, direktor UKC Maribor prof. dr. Anton Crnjac, pediatrinja in fiziatrinja doc. dr. Tina Bregant in predstavnik Društva za zdravje naroda Franci Gerbec.
Na Poljsko je prispelo že 35.000 beguncev iz Ukrajine, večinoma ženske in otroci. Večje število ukrajinskih beguncev so beležile tudi druge države. Večina ljudi pa ostaja v Ukrajini in se seli v kraje, kjer trenutno ni spopadov. Vabljeni k poslušanju pogovora s fokolarino Miro Milavec, ki deluje v ukrajinski Karitas.
Na Poljsko je prispelo že 35.000 beguncev iz Ukrajine, večinoma ženske in otroci. Večje število ukrajinskih beguncev so beležile tudi druge države. Večina ljudi pa ostaja v Ukrajini in se seli v kraje, kjer trenutno ni spopadov. Vabljeni k poslušanju pogovora s fokolarino Miro Milavec, ki deluje v ukrajinski Karitas.
Na Poljsko je prispelo že 35.000 beguncev iz Ukrajine, večinoma ženske in otroci. Večje število ukrajinskih beguncev so beležile tudi druge države. Večina ljudi pa ostaja v Ukrajini in se seli v kraje, kjer trenutno ni spopadov. Vabljeni k poslušanju pogovora s fokolarino Miro Milavec, ki deluje v ukrajinski Karitas.
Na Poljsko je prispelo že 35.000 beguncev iz Ukrajine, večinoma ženske in otroci. Večje število ukrajinskih beguncev so beležile tudi druge države. Večina ljudi pa ostaja v Ukrajini in se seli v kraje, kjer trenutno ni spopadov. Vabljeni k poslušanju pogovora s fokolarino Miro Milavec, ki deluje v ukrajinski Karitas.
Stranka Nova Slovenija – Krščanski demokrati je v okviru 4. spletnega dogodka v ciklu Pogovorov za boljšo Slovenijo govorila o zelenem prehodu in trajnostni mobilnosti. Temelj zelenega prehoda je t. i. evropski zeleni dogovor, nova evropska strategija za rast, ki bo Evropsko unijo preoblikovala v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo. Cilj je doseči podnebno nevtralnost Evrope do leta 2050, spodbuditi gospodarstvo z zeleno tehnologijo, ustvariti trajnostno industrijo in promet ter zmanjšati onesnaževanje. V tokratni razpravi so sodelovali: minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, doc. dr. Tomaž Žagar iz podjetja Gen energija, mag. Uroš Salobir iz Elesa, izvršna direktorica Centra energetsko učinkovitih rešitev Ana Struna Bregar in Miha Valentinčič iz podjetja AvantCar.
Stranka Nova Slovenija – Krščanski demokrati je v okviru 4. spletnega dogodka v ciklu Pogovorov za boljšo Slovenijo govorila o zelenem prehodu in trajnostni mobilnosti. Temelj zelenega prehoda je t. i. evropski zeleni dogovor, nova evropska strategija za rast, ki bo Evropsko unijo preoblikovala v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo. Cilj je doseči podnebno nevtralnost Evrope do leta 2050, spodbuditi gospodarstvo z zeleno tehnologijo, ustvariti trajnostno industrijo in promet ter zmanjšati onesnaževanje. V tokratni razpravi so sodelovali: minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, doc. dr. Tomaž Žagar iz podjetja Gen energija, mag. Uroš Salobir iz Elesa, izvršna direktorica Centra energetsko učinkovitih rešitev Ana Struna Bregar in Miha Valentinčič iz podjetja AvantCar.
Stranka Nova Slovenija – Krščanski demokrati je v okviru 4. spletnega dogodka v ciklu Pogovorov za boljšo Slovenijo govorila o zelenem prehodu in trajnostni mobilnosti. Temelj zelenega prehoda je t. i. evropski zeleni dogovor, nova evropska strategija za rast, ki bo Evropsko unijo preoblikovala v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo. Cilj je doseči podnebno nevtralnost Evrope do leta 2050, spodbuditi gospodarstvo z zeleno tehnologijo, ustvariti trajnostno industrijo in promet ter zmanjšati onesnaževanje. V tokratni razpravi so sodelovali: minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, doc. dr. Tomaž Žagar iz podjetja Gen energija, mag. Uroš Salobir iz Elesa, izvršna direktorica Centra energetsko učinkovitih rešitev Ana Struna Bregar in Miha Valentinčič iz podjetja AvantCar.
Stranka Nova Slovenija – Krščanski demokrati je v okviru 4. spletnega dogodka v ciklu Pogovorov za boljšo Slovenijo govorila o zelenem prehodu in trajnostni mobilnosti. Temelj zelenega prehoda je t. i. evropski zeleni dogovor, nova evropska strategija za rast, ki bo Evropsko unijo preoblikovala v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo. Cilj je doseči podnebno nevtralnost Evrope do leta 2050, spodbuditi gospodarstvo z zeleno tehnologijo, ustvariti trajnostno industrijo in promet ter zmanjšati onesnaževanje. V tokratni razpravi so sodelovali: minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, doc. dr. Tomaž Žagar iz podjetja Gen energija, mag. Uroš Salobir iz Elesa, izvršna direktorica Centra energetsko učinkovitih rešitev Ana Struna Bregar in Miha Valentinčič iz podjetja AvantCar.
Tragedija o ljubimcih iz Verone, ki jo je leta 1593 napisal William Shakespeare, je ljubezenska zgodba za vse čase. Slavo nesrečnih ljubimcev, ki kljub svoji mladosti in morebitni naivnosti dosledno sledita svojim globokim čustvom, ne ozirajoč se na posledice, je na baletni oder prenesel eden največjih skladateljev 20. stoletja Sergej Prokofjev. Pred premiero baleta Romeo in Julija smo v studio povabili balerino Ano Klašnja.
Tragedija o ljubimcih iz Verone, ki jo je leta 1593 napisal William Shakespeare, je ljubezenska zgodba za vse čase. Slavo nesrečnih ljubimcev, ki kljub svoji mladosti in morebitni naivnosti dosledno sledita svojim globokim čustvom, ne ozirajoč se na posledice, je na baletni oder prenesel eden največjih skladateljev 20. stoletja Sergej Prokofjev. Pred premiero baleta Romeo in Julija smo v studio povabili balerino Ano Klašnja.
Tragedija o ljubimcih iz Verone, ki jo je leta 1593 napisal William Shakespeare, je ljubezenska zgodba za vse čase. Slavo nesrečnih ljubimcev, ki kljub svoji mladosti in morebitni naivnosti dosledno sledita svojim globokim čustvom, ne ozirajoč se na posledice, je na baletni oder prenesel eden največjih skladateljev 20. stoletja Sergej Prokofjev. Pred premiero baleta Romeo in Julija smo v studio povabili balerino Ano Klašnja.
Tragedija o ljubimcih iz Verone, ki jo je leta 1593 napisal William Shakespeare, je ljubezenska zgodba za vse čase. Slavo nesrečnih ljubimcev, ki kljub svoji mladosti in morebitni naivnosti dosledno sledita svojim globokim čustvom, ne ozirajoč se na posledice, je na baletni oder prenesel eden največjih skladateljev 20. stoletja Sergej Prokofjev. Pred premiero baleta Romeo in Julija smo v studio povabili balerino Ano Klašnja.
Govorili smo o vidikih zamenjave ogrevalnega vira in o načinih za optimalen izbor ogrevalnega sistema za naš dom. Z nami je bil Gašper Ravnak, vodja razvoja pri ECE, s katerim se je pogovarjal Jože Bartolj.
Govorili smo o vidikih zamenjave ogrevalnega vira in o načinih za optimalen izbor ogrevalnega sistema za naš dom. Z nami je bil Gašper Ravnak, vodja razvoja pri ECE, s katerim se je pogovarjal Jože Bartolj.
Govorili smo o vidikih zamenjave ogrevalnega vira in o načinih za optimalen izbor ogrevalnega sistema za naš dom. Z nami je bil Gašper Ravnak, vodja razvoja pri ECE, s katerim se je pogovarjal Jože Bartolj.
Govorili smo o vidikih zamenjave ogrevalnega vira in o načinih za optimalen izbor ogrevalnega sistema za naš dom. Z nami je bil Gašper Ravnak, vodja razvoja pri ECE, s katerim se je pogovarjal Jože Bartolj.
V okviru Pogovorov za boljšo Slovenijo je NSi na tretjem spletnem dogodku v ospredje postavila skrb za dostojno starost in dolgotrajno oskrbo. V razpravi so sodelovali predsednik NSi Tonin, minister za delo Cigler Kralj, direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem Dalija Pečovnik, predsednik ZDUS Janez Sušnik in strokovni sodelavec Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Marko Žula.
V okviru Pogovorov za boljšo Slovenijo je NSi na tretjem spletnem dogodku v ospredje postavila skrb za dostojno starost in dolgotrajno oskrbo. V razpravi so sodelovali predsednik NSi Tonin, minister za delo Cigler Kralj, direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem Dalija Pečovnik, predsednik ZDUS Janez Sušnik in strokovni sodelavec Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Marko Žula.
V okviru Pogovorov za boljšo Slovenijo je NSi na tretjem spletnem dogodku v ospredje postavila skrb za dostojno starost in dolgotrajno oskrbo. V razpravi so sodelovali predsednik NSi Tonin, minister za delo Cigler Kralj, direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem Dalija Pečovnik, predsednik ZDUS Janez Sušnik in strokovni sodelavec Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Marko Žula.
V okviru Pogovorov za boljšo Slovenijo je NSi na tretjem spletnem dogodku v ospredje postavila skrb za dostojno starost in dolgotrajno oskrbo. V razpravi so sodelovali predsednik NSi Tonin, minister za delo Cigler Kralj, direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem Dalija Pečovnik, predsednik ZDUS Janez Sušnik in strokovni sodelavec Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Marko Žula.
Kaj je kultura in kakšna je njena vloga v družbi? Odgovarja odlična igralka, dobitnica Boršnikovega prstana.
Kaj je kultura in kakšna je njena vloga v družbi? Odgovarja odlična igralka, dobitnica Boršnikovega prstana.
Kaj je kultura in kakšna je njena vloga v družbi? Odgovarja odlična igralka, dobitnica Boršnikovega prstana.
Kaj je kultura in kakšna je njena vloga v družbi? Odgovarja odlična igralka, dobitnica Boršnikovega prstana.
Tokrat v ospredje postavlujamo mlade in izzive, s katerimi so soočeni: o reševanju stanovanjske problematike, družinski politiki in usklajevanju družinskega ter poklicnega življenja. V razpravi so sodelovali: minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič, direktor Stanovanjskega sklada Črtomir Remec, publicist in novinar portala Domovina.je Peter Merše, podjetnik in investitor Andraž Tori, predsednik Študentske organizacije Slovenije Andrej Pirjevec ter predsednik Nove Slovenije in obrambni minister Matej Tonin.
Tokrat v ospredje postavlujamo mlade in izzive, s katerimi so soočeni: o reševanju stanovanjske problematike, družinski politiki in usklajevanju družinskega ter poklicnega življenja. V razpravi so sodelovali: minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič, direktor Stanovanjskega sklada Črtomir Remec, publicist in novinar portala Domovina.je Peter Merše, podjetnik in investitor Andraž Tori, predsednik Študentske organizacije Slovenije Andrej Pirjevec ter predsednik Nove Slovenije in obrambni minister Matej Tonin.
Tokrat v ospredje postavlujamo mlade in izzive, s katerimi so soočeni: o reševanju stanovanjske problematike, družinski politiki in usklajevanju družinskega ter poklicnega življenja. V razpravi so sodelovali: minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič, direktor Stanovanjskega sklada Črtomir Remec, publicist in novinar portala Domovina.je Peter Merše, podjetnik in investitor Andraž Tori, predsednik Študentske organizacije Slovenije Andrej Pirjevec ter predsednik Nove Slovenije in obrambni minister Matej Tonin.
Tokrat v ospredje postavlujamo mlade in izzive, s katerimi so soočeni: o reševanju stanovanjske problematike, družinski politiki in usklajevanju družinskega ter poklicnega življenja. V razpravi so sodelovali: minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič, direktor Stanovanjskega sklada Črtomir Remec, publicist in novinar portala Domovina.je Peter Merše, podjetnik in investitor Andraž Tori, predsednik Študentske organizacije Slovenije Andrej Pirjevec ter predsednik Nove Slovenije in obrambni minister Matej Tonin.
V goste smo povabili Gašperja Ravnaka iz energetskega podjetja ECE, ki nam je predstavil možnosti varčevanja z energijo v naših domovih.
V goste smo povabili Gašperja Ravnaka iz energetskega podjetja ECE, ki nam je predstavil možnosti varčevanja z energijo v naših domovih.
V goste smo povabili Gašperja Ravnaka iz energetskega podjetja ECE, ki nam je predstavil možnosti varčevanja z energijo v naših domovih.
V goste smo povabili Gašperja Ravnaka iz energetskega podjetja ECE, ki nam je predstavil možnosti varčevanja z energijo v naših domovih.
Nastopili so: Orkester Cantabile, dirigent Marjan Grdadolnik, Patricija Avšič, violoncelo, MePZ Adoramus, Nuška DraščeK, Mojca Bitenc Križaj, Irena Yebuah Tiran, Eva Hren, Marjan Bunič, Andrej Jerman, Urša Sešek, Petra Stopar, Estera Stojko, Omar Naber, Kvatropirci, Ansambel Saša Avsenika, Petra Kodba, Neža Močnik in Simon Zgonc – mladi solisti z Glasbene Matice Ljubljana.
Nastopili so: Orkester Cantabile, dirigent Marjan Grdadolnik, Patricija Avšič, violoncelo, MePZ Adoramus, Nuška DraščeK, Mojca Bitenc Križaj, Irena Yebuah Tiran, Eva Hren, Marjan Bunič, Andrej Jerman, Urša Sešek, Petra Stopar, Estera Stojko, Omar Naber, Kvatropirci, Ansambel Saša Avsenika, Petra Kodba, Neža Močnik in Simon Zgonc – mladi solisti z Glasbene Matice Ljubljana.
Nastopili so: Orkester Cantabile, dirigent Marjan Grdadolnik, Patricija Avšič, violoncelo, MePZ Adoramus, Nuška DraščeK, Mojca Bitenc Križaj, Irena Yebuah Tiran, Eva Hren, Marjan Bunič, Andrej Jerman, Urša Sešek, Petra Stopar, Estera Stojko, Omar Naber, Kvatropirci, Ansambel Saša Avsenika, Petra Kodba, Neža Močnik in Simon Zgonc – mladi solisti z Glasbene Matice Ljubljana.
Nastopili so: Orkester Cantabile, dirigent Marjan Grdadolnik, Patricija Avšič, violoncelo, MePZ Adoramus, Nuška DraščeK, Mojca Bitenc Križaj, Irena Yebuah Tiran, Eva Hren, Marjan Bunič, Andrej Jerman, Urša Sešek, Petra Stopar, Estera Stojko, Omar Naber, Kvatropirci, Ansambel Saša Avsenika, Petra Kodba, Neža Močnik in Simon Zgonc – mladi solisti z Glasbene Matice Ljubljana.
Na izbrisanem pokopališču na Orlovem vrhu, kjer je bilo med jesenjo 1943 in koncem vojne pokopanih 146 padlih domobrancev, so imeli včeraj molitve za pokojne. Od tam so odšli v župnijsko cerkev sv. Jakoba, kjer je bila sv. maša za pokopane na omenjenem pokopališču. Od leta 1993 je maša v kapeli sv. Jurija na Ljubljanskem gradu. Oznanjena je bila tudi letos, a je Javni zavod, ki upravlja grad s kapelo, soglasje zavrnil, češ da je takšna maša v nasprotju z njihovim osnovnim poslanstvom.
Na izbrisanem pokopališču na Orlovem vrhu, kjer je bilo med jesenjo 1943 in koncem vojne pokopanih 146 padlih domobrancev, so imeli včeraj molitve za pokojne. Od tam so odšli v župnijsko cerkev sv. Jakoba, kjer je bila sv. maša za pokopane na omenjenem pokopališču. Od leta 1993 je maša v kapeli sv. Jurija na Ljubljanskem gradu. Oznanjena je bila tudi letos, a je Javni zavod, ki upravlja grad s kapelo, soglasje zavrnil, češ da je takšna maša v nasprotju z njihovim osnovnim poslanstvom.
Na izbrisanem pokopališču na Orlovem vrhu, kjer je bilo med jesenjo 1943 in koncem vojne pokopanih 146 padlih domobrancev, so imeli včeraj molitve za pokojne. Od tam so odšli v župnijsko cerkev sv. Jakoba, kjer je bila sv. maša za pokopane na omenjenem pokopališču. Od leta 1993 je maša v kapeli sv. Jurija na Ljubljanskem gradu. Oznanjena je bila tudi letos, a je Javni zavod, ki upravlja grad s kapelo, soglasje zavrnil, češ da je takšna maša v nasprotju z njihovim osnovnim poslanstvom.
Na izbrisanem pokopališču na Orlovem vrhu, kjer je bilo med jesenjo 1943 in koncem vojne pokopanih 146 padlih domobrancev, so imeli včeraj molitve za pokojne. Od tam so odšli v župnijsko cerkev sv. Jakoba, kjer je bila sv. maša za pokopane na omenjenem pokopališču. Od leta 1993 je maša v kapeli sv. Jurija na Ljubljanskem gradu. Oznanjena je bila tudi letos, a je Javni zavod, ki upravlja grad s kapelo, soglasje zavrnil, češ da je takšna maša v nasprotju z njihovim osnovnim poslanstvom.
Z mašo in koncertom so na Sveti Gori počastili 80. rojstni dan primorskega duhovnika in glasbenika prof. Jožeta Trošta. Jubilant je po dolgem času hude bolezni prisluhnil svojemu dragemu zboru Anton Foerster in mu ob koncu tudi dirigiral.
Sv. mašo je daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore, poleg zbora Foerster pa so prepevali še duhovniški oktet Oremus in ženski kvartet iz Cerkelj na Gorenjskem ter solisti Francka Šenk, Marko Fink in Matevž Močnik. Petje je vodila Damijana Božič Močnik, orgle je igral Dušan Ješelnik.
Z mašo in koncertom so na Sveti Gori počastili 80. rojstni dan primorskega duhovnika in glasbenika prof. Jožeta Trošta. Jubilant je po dolgem času hude bolezni prisluhnil svojemu dragemu zboru Anton Foerster in mu ob koncu tudi dirigiral.
Sv. mašo je daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore, poleg zbora Foerster pa so prepevali še duhovniški oktet Oremus in ženski kvartet iz Cerkelj na Gorenjskem ter solisti Francka Šenk, Marko Fink in Matevž Močnik. Petje je vodila Damijana Božič Močnik, orgle je igral Dušan Ješelnik.
Z mašo in koncertom so na Sveti Gori počastili 80. rojstni dan primorskega duhovnika in glasbenika prof. Jožeta Trošta. Jubilant je po dolgem času hude bolezni prisluhnil svojemu dragemu zboru Anton Foerster in mu ob koncu tudi dirigiral.
Sv. mašo je daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore, poleg zbora Foerster pa so prepevali še duhovniški oktet Oremus in ženski kvartet iz Cerkelj na Gorenjskem ter solisti Francka Šenk, Marko Fink in Matevž Močnik. Petje je vodila Damijana Božič Močnik, orgle je igral Dušan Ješelnik.
Z mašo in koncertom so na Sveti Gori počastili 80. rojstni dan primorskega duhovnika in glasbenika prof. Jožeta Trošta. Jubilant je po dolgem času hude bolezni prisluhnil svojemu dragemu zboru Anton Foerster in mu ob koncu tudi dirigiral.
Sv. mašo je daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore, poleg zbora Foerster pa so prepevali še duhovniški oktet Oremus in ženski kvartet iz Cerkelj na Gorenjskem ter solisti Francka Šenk, Marko Fink in Matevž Močnik. Petje je vodila Damijana Božič Močnik, orgle je igral Dušan Ješelnik.
V nocojšnji praznični oddaji Ob radijskem ognjišču so celotno današnje dogajanje podviga Z morja na Triglav, predvsem pa svoje doživljanje poti in vzpona, delili z nami Blaž Lesnik, Andrej Novljan, Andrej Jerman in Izidor Šček.
V nocojšnji praznični oddaji Ob radijskem ognjišču so celotno današnje dogajanje podviga Z morja na Triglav, predvsem pa svoje doživljanje poti in vzpona, delili z nami Blaž Lesnik, Andrej Novljan, Andrej Jerman in Izidor Šček.
V nocojšnji praznični oddaji Ob radijskem ognjišču so celotno današnje dogajanje podviga Z morja na Triglav, predvsem pa svoje doživljanje poti in vzpona, delili z nami Blaž Lesnik, Andrej Novljan, Andrej Jerman in Izidor Šček.
V nocojšnji praznični oddaji Ob radijskem ognjišču so celotno današnje dogajanje podviga Z morja na Triglav, predvsem pa svoje doživljanje poti in vzpona, delili z nami Blaž Lesnik, Andrej Novljan, Andrej Jerman in Izidor Šček.
Na Radiu Ognjišče je o Trubarju spregovoril odličen poznavalec njegovega nemškega obdobja dr. Zvone Štrubelj.
Na Radiu Ognjišče je o Trubarju spregovoril odličen poznavalec njegovega nemškega obdobja dr. Zvone Štrubelj.
Na Radiu Ognjišče je o Trubarju spregovoril odličen poznavalec njegovega nemškega obdobja dr. Zvone Štrubelj.
Na Radiu Ognjišče je o Trubarju spregovoril odličen poznavalec njegovega nemškega obdobja dr. Zvone Štrubelj.
O prihodnosti rudnika Velenje smo govorili z generalnim direktorjem Premogovnika Velenje dr. Janezom Rošarjem in direktorjem Alešem Logarjem. Nekje v 20 letih se obeta zaprtje Premogovnika. Kaj to pomeni za oskrbo z električno energijo, za zaposlene v rudniku, gospodarstvo, lokalno skupnost? Pogovor je vodil Blaž Lesnik.
O prihodnosti rudnika Velenje smo govorili z generalnim direktorjem Premogovnika Velenje dr. Janezom Rošarjem in direktorjem Alešem Logarjem. Nekje v 20 letih se obeta zaprtje Premogovnika. Kaj to pomeni za oskrbo z električno energijo, za zaposlene v rudniku, gospodarstvo, lokalno skupnost? Pogovor je vodil Blaž Lesnik.
O prihodnosti rudnika Velenje smo govorili z generalnim direktorjem Premogovnika Velenje dr. Janezom Rošarjem in direktorjem Alešem Logarjem. Nekje v 20 letih se obeta zaprtje Premogovnika. Kaj to pomeni za oskrbo z električno energijo, za zaposlene v rudniku, gospodarstvo, lokalno skupnost? Pogovor je vodil Blaž Lesnik.
O prihodnosti rudnika Velenje smo govorili z generalnim direktorjem Premogovnika Velenje dr. Janezom Rošarjem in direktorjem Alešem Logarjem. Nekje v 20 letih se obeta zaprtje Premogovnika. Kaj to pomeni za oskrbo z električno energijo, za zaposlene v rudniku, gospodarstvo, lokalno skupnost? Pogovor je vodil Blaž Lesnik.
Kako je Marija spremljala križev pot svojega sina? Nikoli ne bomo zares vedeli, kako silovito je njeno srce doživljalo darovanje življenja, spočetega v njenem telesu. Portugalska zgodovinarka Isabel Figueiredo je v svojem Križevem potu z Marijo skušala ujeti prav ta pogled. Vabljeni k premišljevanju!
Kako je Marija spremljala križev pot svojega sina? Nikoli ne bomo zares vedeli, kako silovito je njeno srce doživljalo darovanje življenja, spočetega v njenem telesu. Portugalska zgodovinarka Isabel Figueiredo je v svojem Križevem potu z Marijo skušala ujeti prav ta pogled. Vabljeni k premišljevanju!
Kako je Marija spremljala križev pot svojega sina? Nikoli ne bomo zares vedeli, kako silovito je njeno srce doživljalo darovanje življenja, spočetega v njenem telesu. Portugalska zgodovinarka Isabel Figueiredo je v svojem Križevem potu z Marijo skušala ujeti prav ta pogled. Vabljeni k premišljevanju!
Kako je Marija spremljala križev pot svojega sina? Nikoli ne bomo zares vedeli, kako silovito je njeno srce doživljalo darovanje življenja, spočetega v njenem telesu. Portugalska zgodovinarka Isabel Figueiredo je v svojem Križevem potu z Marijo skušala ujeti prav ta pogled. Vabljeni k premišljevanju!
Smo v letu priprav na obhajanje 30. obletnice slovenske samostojnosti. Spominjamo se pomembnega dejstva, da nas je med prvimi priznal tudi Vatikan. Dejanje je bilo odločilnega pomena tudi za dvajset priznanj s strani ostalih, predvsem evropskih držav, ki so sledila.
Smo v letu priprav na obhajanje 30. obletnice slovenske samostojnosti. Spominjamo se pomembnega dejstva, da nas je med prvimi priznal tudi Vatikan. Dejanje je bilo odločilnega pomena tudi za dvajset priznanj s strani ostalih, predvsem evropskih držav, ki so sledila.
Smo v letu priprav na obhajanje 30. obletnice slovenske samostojnosti. Spominjamo se pomembnega dejstva, da nas je med prvimi priznal tudi Vatikan. Dejanje je bilo odločilnega pomena tudi za dvajset priznanj s strani ostalih, predvsem evropskih držav, ki so sledila.
Smo v letu priprav na obhajanje 30. obletnice slovenske samostojnosti. Spominjamo se pomembnega dejstva, da nas je med prvimi priznal tudi Vatikan. Dejanje je bilo odločilnega pomena tudi za dvajset priznanj s strani ostalih, predvsem evropskih držav, ki so sledila.
Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami.
Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami.
Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami.
Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami.
»To je bilo tudi leto, ko so dobesedno padle maske,« razmišlja Robert Friškovec. Ker smo bili toliko časa samo s svojimi domačimi, se resnično nihče ni mogel dolgo pretvarjati, vse je prišlo na plano, zato so se žal povečale tudi stiske. Ljudje so zgubili balaste, niso mogli več bežati drug pred drugim, na plano so prišle različne ranjenosti. Tudi kot družba smo pokazali, da nam je težko potrpeti in da dejansko v mnogočem nismo dozoreli. »Pomembno je, da tudi v teh težkih okoliščinah živimo v polnosti: »Ne iščimo dežurnega krivca za nastalo situacijo, ampak se vprašajmo, kaj smo pripravljeni narediti, da bo vsem bolje.«
»To je bilo tudi leto, ko so dobesedno padle maske,« razmišlja Robert Friškovec. Ker smo bili toliko časa samo s svojimi domačimi, se resnično nihče ni mogel dolgo pretvarjati, vse je prišlo na plano, zato so se žal povečale tudi stiske. Ljudje so zgubili balaste, niso mogli več bežati drug pred drugim, na plano so prišle različne ranjenosti. Tudi kot družba smo pokazali, da nam je težko potrpeti in da dejansko v mnogočem nismo dozoreli. »Pomembno je, da tudi v teh težkih okoliščinah živimo v polnosti: »Ne iščimo dežurnega krivca za nastalo situacijo, ampak se vprašajmo, kaj smo pripravljeni narediti, da bo vsem bolje.«
»To je bilo tudi leto, ko so dobesedno padle maske,« razmišlja Robert Friškovec. Ker smo bili toliko časa samo s svojimi domačimi, se resnično nihče ni mogel dolgo pretvarjati, vse je prišlo na plano, zato so se žal povečale tudi stiske. Ljudje so zgubili balaste, niso mogli več bežati drug pred drugim, na plano so prišle različne ranjenosti. Tudi kot družba smo pokazali, da nam je težko potrpeti in da dejansko v mnogočem nismo dozoreli. »Pomembno je, da tudi v teh težkih okoliščinah živimo v polnosti: »Ne iščimo dežurnega krivca za nastalo situacijo, ampak se vprašajmo, kaj smo pripravljeni narediti, da bo vsem bolje.«
»To je bilo tudi leto, ko so dobesedno padle maske,« razmišlja Robert Friškovec. Ker smo bili toliko časa samo s svojimi domačimi, se resnično nihče ni mogel dolgo pretvarjati, vse je prišlo na plano, zato so se žal povečale tudi stiske. Ljudje so zgubili balaste, niso mogli več bežati drug pred drugim, na plano so prišle različne ranjenosti. Tudi kot družba smo pokazali, da nam je težko potrpeti in da dejansko v mnogočem nismo dozoreli. »Pomembno je, da tudi v teh težkih okoliščinah živimo v polnosti: »Ne iščimo dežurnega krivca za nastalo situacijo, ampak se vprašajmo, kaj smo pripravljeni narediti, da bo vsem bolje.«
V sodelovanju z ljubiteljskim gledališčem Petra Simonitija iz Celja smo pripravili radijsko igro, ki je nastala po dramskem delu Zorka Simčiča Leta nič en dan potem.
To je božična legenda o rojstvu Jezusa in skorajšnjem nerojstvu Simona iz Cirene.
Igrajo: Debora: Saraja Špec, Lameh: Andrej Hribernik, Noema: Ljudmila Konradi, Marija: Ana Klincov, Jožef: Lovro Tacol.
Režija: Jože Bartolj
Tehnična izvedba: Jakob Čuk
V sodelovanju z ljubiteljskim gledališčem Petra Simonitija iz Celja smo pripravili radijsko igro, ki je nastala po dramskem delu Zorka Simčiča Leta nič en dan potem.
To je božična legenda o rojstvu Jezusa in skorajšnjem nerojstvu Simona iz Cirene.
Igrajo: Debora: Saraja Špec, Lameh: Andrej Hribernik, Noema: Ljudmila Konradi, Marija: Ana Klincov, Jožef: Lovro Tacol.
Režija: Jože Bartolj
Tehnična izvedba: Jakob Čuk
V sodelovanju z ljubiteljskim gledališčem Petra Simonitija iz Celja smo pripravili radijsko igro, ki je nastala po dramskem delu Zorka Simčiča Leta nič en dan potem.
To je božična legenda o rojstvu Jezusa in skorajšnjem nerojstvu Simona iz Cirene.
Igrajo: Debora: Saraja Špec, Lameh: Andrej Hribernik, Noema: Ljudmila Konradi, Marija: Ana Klincov, Jožef: Lovro Tacol.
Režija: Jože Bartolj
Tehnična izvedba: Jakob Čuk
V sodelovanju z ljubiteljskim gledališčem Petra Simonitija iz Celja smo pripravili radijsko igro, ki je nastala po dramskem delu Zorka Simčiča Leta nič en dan potem.
To je božična legenda o rojstvu Jezusa in skorajšnjem nerojstvu Simona iz Cirene.
Igrajo: Debora: Saraja Špec, Lameh: Andrej Hribernik, Noema: Ljudmila Konradi, Marija: Ana Klincov, Jožef: Lovro Tacol.
Režija: Jože Bartolj
Tehnična izvedba: Jakob Čuk
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Letošnji koncert smo poimenovali Pogumno naprej!, besede pa smo si izposodili v pesmi z lanskega Gala koncerta, ki jo je sodelavec Marjan Bunič napisal prav ob 25. obletnici Radia.
»Zato grem naprej!Zora za mano je, jaz pa korakam naprej!Nič ne oziram se, stopam odločno naprej!Proti soncu, proti svetlobi,da napijem se večne Luči,da za mano novi rodovibodo videli prave potiin šlipogumno naprej!«
Izbrali smo zanimive točke preteklih Gala koncertov in jih povezali s spodbudno besedo radijskih voditeljev.
Letošnji koncert smo poimenovali Pogumno naprej!, besede pa smo si izposodili v pesmi z lanskega Gala koncerta, ki jo je sodelavec Marjan Bunič napisal prav ob 25. obletnici Radia.
»Zato grem naprej!Zora za mano je, jaz pa korakam naprej!Nič ne oziram se, stopam odločno naprej!Proti soncu, proti svetlobi,da napijem se večne Luči,da za mano novi rodovibodo videli prave potiin šlipogumno naprej!«
Izbrali smo zanimive točke preteklih Gala koncertov in jih povezali s spodbudno besedo radijskih voditeljev.
Letošnji koncert smo poimenovali Pogumno naprej!, besede pa smo si izposodili v pesmi z lanskega Gala koncerta, ki jo je sodelavec Marjan Bunič napisal prav ob 25. obletnici Radia.
»Zato grem naprej!Zora za mano je, jaz pa korakam naprej!Nič ne oziram se, stopam odločno naprej!Proti soncu, proti svetlobi,da napijem se večne Luči,da za mano novi rodovibodo videli prave potiin šlipogumno naprej!«
Izbrali smo zanimive točke preteklih Gala koncertov in jih povezali s spodbudno besedo radijskih voditeljev.
Letošnji koncert smo poimenovali Pogumno naprej!, besede pa smo si izposodili v pesmi z lanskega Gala koncerta, ki jo je sodelavec Marjan Bunič napisal prav ob 25. obletnici Radia.
»Zato grem naprej!Zora za mano je, jaz pa korakam naprej!Nič ne oziram se, stopam odločno naprej!Proti soncu, proti svetlobi,da napijem se večne Luči,da za mano novi rodovibodo videli prave potiin šlipogumno naprej!«
Izbrali smo zanimive točke preteklih Gala koncertov in jih povezali s spodbudno besedo radijskih voditeljev.
Kaj je Ruska dača?
Kaj je Ruska dača?
Radijski program pogosto obarvajo pogovori, ki nastanejo ob različnih priložnostih in dogodkih. Če se boste naročili na ta podcast, ne boste nobenega zamudili in boste vedno na tekočem.
Slovencem po svetu in domovini
Rojaki iz Argentine so po treh letih znova poromali v Lujan, obeležil so tudi prvi Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, v oddaji ste lahko spoznali kulturna ustvarjalca z avstrijske Koroške, Vincenca in Vereno Gotthardt.
Kmetijska oddaja
Na Ptuju ta konec tedna diši po domačem na letošnji razstavi Dobrote slovenskih kmetij. V današnji nedeljski kmetijski oddaji pa je Slavi Košir pripravila nekaj nasvetov s področja predelave sadja in zelenjave, oddaja pa je prinesla tudi nekaj aktualnih novice s tega področja.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov.
Svetovalnica
Govorili smo o pomenu duhovnega poglabljanja in iskanja stika z Bogom. Poletje je pred vrati in možnosti različnih duhovnih vaj je veliko. Zakaj je dobro poskrbeti tudi za duhovni odmik? Z nami je bil jezuit p. Janez Poljanšek.
Radijski misijon 2022
Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.
Via positiva
Simon Purger je učitelj zgodovine, geografije, državljanske vzgoje in etike v Polhovem Gradcu. V času zaprtja šol, med karanteno, je do učencev iz svojega razreda, le v hiter pozdrav, kar prikolesaril. Toliko, da so se za trenutek uzrli. V več pogledih je svojevrsten, posebne so njegove individualne govorilne ure, saj svoje učence želi bolje spoznati, tudi njihova razmišljanja. Začel je s snemanjem kratkih video vsebin o zgodovinski snovi v pomoč pri učenju ter jih objavljati na YouTube kanalu, s katerimi je dosegel velik odmev, tudi med učenci drugih slovenskih šol. Na radijski intervju je prav tako prikolesaril. -:)
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Komentar Družina
Ker je plačevanje prispevka za RTVS vrsta davka, to dokazuje njeno nacionalno, ne pa javno naravo, zato mora biti njen program v skladu s potrebami in mnenjem večine …