Is podcast 9. nedelja med letom Is podcast
9. nedelja med letom

»Sobota je ustvarjena zaradi človeka in ne človek zaradi sobote.« (Mr 2,27)

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.

Anton Jamnik

duhovnost

1. 6. 2024
9. nedelja med letom

»Sobota je ustvarjena zaradi človeka in ne človek zaradi sobote.« (Mr 2,27)

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.

Anton Jamnik

VEČ ...|1. 6. 2024
9. nedelja med letom

»Sobota je ustvarjena zaradi človeka in ne človek zaradi sobote.« (Mr 2,27)

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.

Anton Jamnik

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ...|21. 7. 2024
16. nedelja med letom

V tokratnem nagovoru se mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl ustavi pri pomenu počitka in samote ter odkrivanju Boga v življenju - skozi delo in počitek. Sprašuje se kakšno mesto imata nedeljskem počitek ter duhovnost v moderni družbi? Kakšen je pomen stika z Bogom? Razmišljanje pa pridigar sklene z mislijo, da so sočutje, molitev, ljubezen ter nedeljska sveta maša ključni elementi osebnega razvoja posameznika. Odkrivanje svojih korenin ter življenjske poti pa je ključnega pomena za doseganje pravega razmerja do sebe in sveta.

16. nedelja med letom

V tokratnem nagovoru se mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl ustavi pri pomenu počitka in samote ter odkrivanju Boga v življenju - skozi delo in počitek. Sprašuje se kakšno mesto imata nedeljskem počitek ter duhovnost v moderni družbi? Kakšen je pomen stika z Bogom? Razmišljanje pa pridigar sklene z mislijo, da so sočutje, molitev, ljubezen ter nedeljska sveta maša ključni elementi osebnega razvoja posameznika. Odkrivanje svojih korenin ter življenjske poti pa je ključnega pomena za doseganje pravega razmerja do sebe in sveta.

duhovnost nagovor

Duhovni nagovor

16. nedelja med letom

V tokratnem nagovoru se mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl ustavi pri pomenu počitka in samote ter odkrivanju Boga v življenju - skozi delo in počitek. Sprašuje se kakšno mesto imata nedeljskem počitek ter duhovnost v moderni družbi? Kakšen je pomen stika z Bogom? Razmišljanje pa pridigar sklene z mislijo, da so sočutje, molitev, ljubezen ter nedeljska sveta maša ključni elementi osebnega razvoja posameznika. Odkrivanje svojih korenin ter življenjske poti pa je ključnega pomena za doseganje pravega razmerja do sebe in sveta.

VEČ ...|21. 7. 2024
16. nedelja med letom

V tokratnem nagovoru se mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl ustavi pri pomenu počitka in samote ter odkrivanju Boga v življenju - skozi delo in počitek. Sprašuje se kakšno mesto imata nedeljskem počitek ter duhovnost v moderni družbi? Kakšen je pomen stika z Bogom? Razmišljanje pa pridigar sklene z mislijo, da so sočutje, molitev, ljubezen ter nedeljska sveta maša ključni elementi osebnega razvoja posameznika. Odkrivanje svojih korenin ter življenjske poti pa je ključnega pomena za doseganje pravega razmerja do sebe in sveta.

Radio Ognjišče

duhovnost nagovor

Duhovni nagovor

VEČ ...|20. 7. 2024
16. nedelja med letom - Krištofova nedelja

»Pojdite sami zase na samoten kraj in se nekoliko odpočijte« (Mr 6,31a).

Nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ.

16. nedelja med letom - Krištofova nedelja

»Pojdite sami zase na samoten kraj in se nekoliko odpočijte« (Mr 6,31a).

Nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ.

duhovnost

Duhovni nagovor

16. nedelja med letom - Krištofova nedelja

»Pojdite sami zase na samoten kraj in se nekoliko odpočijte« (Mr 6,31a).

Nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ.

VEČ ...|20. 7. 2024
16. nedelja med letom - Krištofova nedelja

»Pojdite sami zase na samoten kraj in se nekoliko odpočijte« (Mr 6,31a).

Nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ.

Alojzij Cvikl

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ...|14. 7. 2024
Poslanstvo in oznanjevanje vere: Primeri svetopisemskih prerokov in svetnikov

Glavna tema 15. nedelje med letom je poslanstvo, ki poudarja sodelovanje človeka z Bogom, kot je razvidno iz primera Amosa, ki je bil preprost pastir, a je postal pravi prerok, v nasprotju z Amacijem, ki je govoril le to, kar je želel kralj.

Izkušnjo vere je treba deliti z drugimi, a strah in pomanjkanje vere pogosto preprečujeta deljenje. Andre Frosar poudarja, da je življenje z Bogom zelo različno od življenja brez njega, zato je nujno o tem govoriti.

Evangelij ni le pridiganje, temveč oznanjevanje resnice, ozdravljenje in opogumljanje. Jezus je poudarjal preprostost, iskrenost in resničnost poslanstva. Sveti Frančišek in Šarl de Foucault sta živela tako, da so ljudje v njiju prepoznali Jezusa in njegovo ljubezen.

Nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ.

Poslanstvo in oznanjevanje vere: Primeri svetopisemskih prerokov in svetnikov

Glavna tema 15. nedelje med letom je poslanstvo, ki poudarja sodelovanje človeka z Bogom, kot je razvidno iz primera Amosa, ki je bil preprost pastir, a je postal pravi prerok, v nasprotju z Amacijem, ki je govoril le to, kar je želel kralj.

Izkušnjo vere je treba deliti z drugimi, a strah in pomanjkanje vere pogosto preprečujeta deljenje. Andre Frosar poudarja, da je življenje z Bogom zelo različno od življenja brez njega, zato je nujno o tem govoriti.

Evangelij ni le pridiganje, temveč oznanjevanje resnice, ozdravljenje in opogumljanje. Jezus je poudarjal preprostost, iskrenost in resničnost poslanstva. Sveti Frančišek in Šarl de Foucault sta živela tako, da so ljudje v njiju prepoznali Jezusa in njegovo ljubezen.

Nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ.

duhovnost

Duhovni nagovor

Poslanstvo in oznanjevanje vere: Primeri svetopisemskih prerokov in svetnikov

Glavna tema 15. nedelje med letom je poslanstvo, ki poudarja sodelovanje človeka z Bogom, kot je razvidno iz primera Amosa, ki je bil preprost pastir, a je postal pravi prerok, v nasprotju z Amacijem, ki je govoril le to, kar je želel kralj.

Izkušnjo vere je treba deliti z drugimi, a strah in pomanjkanje vere pogosto preprečujeta deljenje. Andre Frosar poudarja, da je življenje z Bogom zelo različno od življenja brez njega, zato je nujno o tem govoriti.

Evangelij ni le pridiganje, temveč oznanjevanje resnice, ozdravljenje in opogumljanje. Jezus je poudarjal preprostost, iskrenost in resničnost poslanstva. Sveti Frančišek in Šarl de Foucault sta živela tako, da so ljudje v njiju prepoznali Jezusa in njegovo ljubezen.

Nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ.

VEČ ...|14. 7. 2024
Poslanstvo in oznanjevanje vere: Primeri svetopisemskih prerokov in svetnikov

Glavna tema 15. nedelje med letom je poslanstvo, ki poudarja sodelovanje človeka z Bogom, kot je razvidno iz primera Amosa, ki je bil preprost pastir, a je postal pravi prerok, v nasprotju z Amacijem, ki je govoril le to, kar je želel kralj.

Izkušnjo vere je treba deliti z drugimi, a strah in pomanjkanje vere pogosto preprečujeta deljenje. Andre Frosar poudarja, da je življenje z Bogom zelo različno od življenja brez njega, zato je nujno o tem govoriti.

Evangelij ni le pridiganje, temveč oznanjevanje resnice, ozdravljenje in opogumljanje. Jezus je poudarjal preprostost, iskrenost in resničnost poslanstva. Sveti Frančišek in Šarl de Foucault sta živela tako, da so ljudje v njiju prepoznali Jezusa in njegovo ljubezen.

Nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ.

Alojzij Cvikl

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ...|7. 7. 2024
Vera prinaša zvestobo in moč

V drugem pismu Korinčanom Apostol Pavel poudarja Božjo moč, ki izvira iz vere v Kristusa kljub njegovi človeški slabosti. Ljudje so se spraševali o Jezusovi Božji naravi zaradi njegove skromnosti. Poznamo občutek zavrnitve, a Jezus ni izražal maščevalnosti. Vera postane osnovni del življenja, ko ostajamo zvesti Bogu. Naša krhkost postane moč v Božji milosti, če sledimo Kristusovemu trpljenju in zvestobi.

Nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ.

Vera prinaša zvestobo in moč

V drugem pismu Korinčanom Apostol Pavel poudarja Božjo moč, ki izvira iz vere v Kristusa kljub njegovi človeški slabosti. Ljudje so se spraševali o Jezusovi Božji naravi zaradi njegove skromnosti. Poznamo občutek zavrnitve, a Jezus ni izražal maščevalnosti. Vera postane osnovni del življenja, ko ostajamo zvesti Bogu. Naša krhkost postane moč v Božji milosti, če sledimo Kristusovemu trpljenju in zvestobi.

Nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ.

duhovnost Korinčani apostol Pavel Božja moč vera Kristus človeška slabost skromnost milost trpljenje

Duhovni nagovor

Vera prinaša zvestobo in moč

V drugem pismu Korinčanom Apostol Pavel poudarja Božjo moč, ki izvira iz vere v Kristusa kljub njegovi človeški slabosti. Ljudje so se spraševali o Jezusovi Božji naravi zaradi njegove skromnosti. Poznamo občutek zavrnitve, a Jezus ni izražal maščevalnosti. Vera postane osnovni del življenja, ko ostajamo zvesti Bogu. Naša krhkost postane moč v Božji milosti, če sledimo Kristusovemu trpljenju in zvestobi.

Nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ.

VEČ ...|7. 7. 2024
Vera prinaša zvestobo in moč

V drugem pismu Korinčanom Apostol Pavel poudarja Božjo moč, ki izvira iz vere v Kristusa kljub njegovi človeški slabosti. Ljudje so se spraševali o Jezusovi Božji naravi zaradi njegove skromnosti. Poznamo občutek zavrnitve, a Jezus ni izražal maščevalnosti. Vera postane osnovni del življenja, ko ostajamo zvesti Bogu. Naša krhkost postane moč v Božji milosti, če sledimo Kristusovemu trpljenju in zvestobi.

Nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ.

Alojzij Cvikl

duhovnost Korinčani apostol Pavel Božja moč vera Kristus človeška slabost skromnost milost trpljenje

Duhovni nagovor

VEČ ...|29. 6. 2024
13. nedelja med letom

Deklico je prijel za roko in ji rekel: »Talíta kum,« kar v prevodu pomeni: »Deklica, rečem ti, vstani!« (Mr 5,41)

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.

13. nedelja med letom

Deklico je prijel za roko in ji rekel: »Talíta kum,« kar v prevodu pomeni: »Deklica, rečem ti, vstani!« (Mr 5,41)

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.

duhovnost

Duhovni nagovor

13. nedelja med letom

Deklico je prijel za roko in ji rekel: »Talíta kum,« kar v prevodu pomeni: »Deklica, rečem ti, vstani!« (Mr 5,41)

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.

VEČ ...|29. 6. 2024
13. nedelja med letom

Deklico je prijel za roko in ji rekel: »Talíta kum,« kar v prevodu pomeni: »Deklica, rečem ti, vstani!« (Mr 5,41)

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.

Anton Jamnik

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ...|22. 6. 2024
12. nedelja med letom

Jezus prinaša mir in upanje v težkih časih. Vera v Boga daje moč za premagovanje ovir in življenje polno vere ter ljubezni.

12. nedelja med letom

Jezus prinaša mir in upanje v težkih časih. Vera v Boga daje moč za premagovanje ovir in življenje polno vere ter ljubezni.

duhovnost

Duhovni nagovor

12. nedelja med letom

Jezus prinaša mir in upanje v težkih časih. Vera v Boga daje moč za premagovanje ovir in življenje polno vere ter ljubezni.

VEČ ...|22. 6. 2024
12. nedelja med letom

Jezus prinaša mir in upanje v težkih časih. Vera v Boga daje moč za premagovanje ovir in življenje polno vere ter ljubezni.

Anton Jamnik

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ...|15. 6. 2024
Zaupanje v moč dobrega

Božja beseda za današnji dan vabi, nagovarja v zaupanje v moč, seme dobrega. 

Zaupanje v moč dobrega

Božja beseda za današnji dan vabi, nagovarja v zaupanje v moč, seme dobrega. 

duhovnost

Duhovni nagovor

Zaupanje v moč dobrega

Božja beseda za današnji dan vabi, nagovarja v zaupanje v moč, seme dobrega. 

VEČ ...|15. 6. 2024
Zaupanje v moč dobrega

Božja beseda za današnji dan vabi, nagovarja v zaupanje v moč, seme dobrega. 

Radio Ognjišče

duhovnost

Duhovni nagovor

VEČ ...|8. 6. 2024
10. nedelja med letom

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.

10. nedelja med letom

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.

duhovnost

Duhovni nagovor

10. nedelja med letom

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.

VEČ ...|8. 6. 2024
10. nedelja med letom

Duhovni nagovor je pripravil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik.

Anton Jamnik

duhovnost

Duhovni nagovor

Nedeljo in praznike nam s svojim nagovorom osvetlijo in poglobijo slovenski škofje.

Anton Jamnik

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 7. 2024
Mag. Branko Cestnik o aktualnem političnem dogajanju

Gost je bil mag. Branko Cestnik. Začeli smo s Krištofovo nedeljo, nadaljevali s pozitivnim sporočilo minulega evropskega nogometnega prvenstva. Dotaknili smo se odstopa predsednika ZDA Joa Bidna iz tamkajšnje prihajajoče predsedniške kampanje, pa tudi nove evropske komisije, za katero se zdi, da je na razpotju! 

Mag. Branko Cestnik o aktualnem političnem dogajanju

Gost je bil mag. Branko Cestnik. Začeli smo s Krištofovo nedeljo, nadaljevali s pozitivnim sporočilo minulega evropskega nogometnega prvenstva. Dotaknili smo se odstopa predsednika ZDA Joa Bidna iz tamkajšnje prihajajoče predsedniške kampanje, pa tudi nove evropske komisije, za katero se zdi, da je na razpotju! 

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Sol in luč

VEČ ...|23. 7. 2024
Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

»Vse, kar sem videl, je bil čudež. Da živim. Da lahko govorim, hodim. Topla postelja po napornem dnevu. Tako sem začel pisati dnevnik vsakodnevnih hvaležnosti.«
Tako je v predgovor zapisal avtor knjige z naslovom Življenje je darilo, Stefanos Ksenakis. Tokrat smo za vas izbrali dve njegovi zgodbi, ki sta kot nalašč za poletne dni, kakršna je tudi knjiga.

Stefanos Ksenakis: Življenje je darilo

»Vse, kar sem videl, je bil čudež. Da živim. Da lahko govorim, hodim. Topla postelja po napornem dnevu. Tako sem začel pisati dnevnik vsakodnevnih hvaležnosti.«
Tako je v predgovor zapisal avtor knjige z naslovom Življenje je darilo, Stefanos Ksenakis. Tokrat smo za vas izbrali dve njegovi zgodbi, ki sta kot nalašč za poletne dni, kakršna je tudi knjiga.

Tadej Sadar

odnosinaravamladi

Naš pogled

VEČ ...|23. 7. 2024
Čudne počitnice

Počitniško pozdravljeni!

Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.

V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej. 

Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo. 

Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.

Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.

Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic. 

V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne. 

Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh. 

Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.

Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom. 

Pa lepe počitnice! 

 

Čudne počitnice

Počitniško pozdravljeni!

Ne glede na to, kje ste in s kom, so vaši dopustniški trenutki že mimo ali ste ravno sredi njih, morda pa odštevate do začetka letošnjih, upam, da ste te sreče mož in žena, ko v vsakem dnevu poskrbite za trenutek sprostitve, oddiha in odmika. Ne čakate vse leto na nekaj prostih tednov, ko že z vsem vrh glave obteženi komaj čakate izstopa iz predvidljive vsakdanjosti.

V pehanju za prepogosto neulovljivim, kar prepozno spoznamo, nam v času življenja spolzi mimo množica hipnih, a zelo pomembnih, čeprav kratkih utrinkov, ki bi do-dali žlahtnejši priokus, vnesli (več) smisla in vedrine, tudi za naprej. 

Če smo skozi vsakdanji ritem ponavljajočega zaporedja vendarle pozorni na majhna odstopanja, na detajle, ali se potrudimo sami in igrivo vnašamo komaj opazne spremembe v vsak nov dan, svoj in ostalih sobivajočih, kar je veliko vredno, se naš čas gotovo vrti v globlji zavesti. Že samo ponavljanje stavka, ko zjutraj odpremo oči in si rečemo, da danes nič ne bo samo po sebi umevno, in seveda potem to tudi živimo, slej ali prej prinese spremembo. 

Vrsto let že me bolj zanimata razpoloženje in vzdušje, v kakršnih bom preživela dopust, kot to, kam grem in kje bom. Zato običajno ne načrtujem vnaprej, vsaj ne nekaj mesecev prej. Težko se januarja vživljam v poletno soparo ali poleti v misli na silvestrovo. Ljubše mi je in veliko večji izziv nekaj dni prej, ali ko pač nastopi dopustniški dan D, razmišljati, kaj bi mi dobro delo, je bilo česa preveč, kaj pogrešam, si želim miru in tišine, ubega pred vrvežem ali prav nasprotno, pogrešam družbo, ljudi, velemesto, dogajanje, si želim aktivnosti, brez posedanja. Pa tudi vreme ne igra zanemarljive vloge.

Če mi uspe uskladiti idejo in potrebo srca, me počitniška doživetja pomirijo in sem hvaležna, ko me ob njih preplavi občutek, da sem, kjer je tisti trenutek odmerjen prostor tudi zame. Pa naj bo to kilometre daleč, na gori, ki je mojemu domu najbližja, ob natrpanem jezeru z le nekaj pol metra prostora zame ali na domačem dvorišču. Lokacija postane drugotnega pomena. Pomembno je le, kakšno je moje razpoloženje in počitniško vzdušje.

Spominjam se let, ko smo zaradi gradnje doma premišljeno vlagali in je bilo treba temu primerno iskati tudi možnosti letovanja. Kako nepozabno je vse do danes ostalo takratno preprosto, a vsebinsko pestro, pohajkovanje ob bližnjih jezerih ali do slapov, kakšnih prav veličastnih, čeprav skritih ob brezpotjih, pa izvirnost popotniških malic. 

V pogovoru mi je ne dolgo tega starejša hči priznala, da so se ji ti naši posebni družinski počitniški tedni zdeli čudni. Takrat je misel seveda obdržala zase, jo je pa nosila v sebi, kako čudna starša sva. Zakaj ne hodimo, kot vsi normalni, na morje? Zakaj odkrivamo kotičke, ki niso obljudeni, zakaj moramo na pot, ne da bi imeli vnaprej določeno, kje bomo spali in če bo za nas sploh prenočišče? To je bil namreč kar klasičen scenarij. No, danes, ko se odrasli pogovarjava o tem, pa je nasmejana do ušes in z največ ohranjenimi spomini svojevrstnih počitniških prigod. Zabava nas s pripovedovanji marsikatero poletno popoldne. 

Izkazali so se za dobro, z leti, drobci robinzonske zaupljivosti in spontanosti, zato jima ostajam zvesta in sta del mojega ne samo poletnega utripa, ampak življenja sploh. 

Še bolj verjamem v to, ko vidim, da svet ne postaja, ampak je globalna vas, v kateri izgubljamo pristnost drugačnih. Še naprej bom torej lovila domače posebnosti, kolikor jih še je.

Morda se pa srečamo kje na razpotju za vogalom. 

Pa lepe počitnice! 

 

Nataša Ličen

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|19. 7. 2024
Mlada in hrustljava

Če bi vas ta trenutek nekdo ustavil na cesti in bi vas vprašal, kaj je najbolj zaznamovalo vaš vsak dan v teh dneh, kaj bi odgovorili? Skoraj prepričana sem, da bi bila vaša prva misel vročina. No, moja bi zagotovo bila, saj se vsak dan po službi vračam v topel, pravzaprav vroč dom, v katerem je termometer skočil tudi že do 28 stopinj. Skrb za okolje gor ali dol – očitno si bo treba omisliti klimo.

Mlada in hrustljava

Če bi vas ta trenutek nekdo ustavil na cesti in bi vas vprašal, kaj je najbolj zaznamovalo vaš vsak dan v teh dneh, kaj bi odgovorili? Skoraj prepričana sem, da bi bila vaša prva misel vročina. No, moja bi zagotovo bila, saj se vsak dan po službi vračam v topel, pravzaprav vroč dom, v katerem je termometer skočil tudi že do 28 stopinj. Skrb za okolje gor ali dol – očitno si bo treba omisliti klimo.

Dr. Helena Jaklitsch

komentar

Globine

VEČ ...|9. 7. 2024
O pravoslavju

Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes. 

O pravoslavju

Tokrat smo gostili upokojenega beograjskega nadškofa Stanislava Hočevarja. Spregovorili smo o glavnih značilnostih pravoslavja, ki sodi med tri glavne veje krščanstva. Gost je osvetlil razlike in skupne točke in zajel zgodovinske, teološke in kulturne vidike, ki oblikujejo odnos med katoliško in pravoslavno vero danes. 

Blaž Lesnik

duhovnostpravoslavna verapravoslavjekrščanstvoreligijakultura

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 7. 2024
100 let Alojza Rebula

V Šempolaju se je v nedeljo zvečer, 21. julija, pod naslovom Enkrat še videl bi rad Itako rodno ... odvila osrednja slovesnost v sklopu praznovanj ob 100-letnici pisateljevega rojstva »V Rebulovem vetru 1924–2024«. Nekaj vtisov s slovesnosti v Kulturnih utrinkih!

100 let Alojza Rebula

V Šempolaju se je v nedeljo zvečer, 21. julija, pod naslovom Enkrat še videl bi rad Itako rodno ... odvila osrednja slovesnost v sklopu praznovanj ob 100-letnici pisateljevega rojstva »V Rebulovem vetru 1924–2024«. Nekaj vtisov s slovesnosti v Kulturnih utrinkih!

Jože Bartolj

kulturaliteraturaAlojz Rebula

Spominjamo se

VEČ ...|24. 7. 2024
Spominjamo se dne 24. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|24. 7. 2024
Boranja

To je jed iz stročjega fižola in mesa, rečemo ji tudi zelenjavni golaž oziroma golaž s fižolom. Najprej damo pražit čebulo, dodamo narezano meso (goveje). Ko lepo zadiši in se že čisti, dodamo narezan mlad (ali iz skrinje) fižol, premešamo, začinimo (dodamo česen, sesekljano papriko), zalijemo in vse skupaj naj vre od mehkega. Če je govedina starejša, bo rabila malo več časa, zato je dobro, da meso že prej pokrito dušimo in ko je dovolj mehko, dodamo fižol. To potem rahlo zgostimo - kot rahli podmet, dodamo paradižnikovo mezgo, žlico smetane, žličko žlico moke in po potrebi zalijemo.  

Boranja

To je jed iz stročjega fižola in mesa, rečemo ji tudi zelenjavni golaž oziroma golaž s fižolom. Najprej damo pražit čebulo, dodamo narezano meso (goveje). Ko lepo zadiši in se že čisti, dodamo narezan mlad (ali iz skrinje) fižol, premešamo, začinimo (dodamo česen, sesekljano papriko), zalijemo in vse skupaj naj vre od mehkega. Če je govedina starejša, bo rabila malo več časa, zato je dobro, da meso že prej pokrito dušimo in ko je dovolj mehko, dodamo fižol. To potem rahlo zgostimo - kot rahli podmet, dodamo paradižnikovo mezgo, žlico smetane, žličko žlico moke in po potrebi zalijemo.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ...|24. 7. 2024
Natikači naj med vožnjo ostanejo na plaži

Vsi vemo, da so natikači primernejši za plažo kakor za vožnjo avtomobila. Njihova uporaba sicer ni povsem nezakonita, vsekakor pa je nevarna. O tem in o primerni psihofizični kondiciji in zadostnem  pitju tekočine smo govorili z višjim svetovalcem  v sektorju za razvoj in varnost prometa Matjažem Korošakom. 

Natikači naj med vožnjo ostanejo na plaži

Vsi vemo, da so natikači primernejši za plažo kakor za vožnjo avtomobila. Njihova uporaba sicer ni povsem nezakonita, vsekakor pa je nevarna. O tem in o primerni psihofizični kondiciji in zadostnem  pitju tekočine smo govorili z višjim svetovalcem  v sektorju za razvoj in varnost prometa Matjažem Korošakom. 

s. Meta Potočnik

vročinavožnjanatikači