V oddaji sta sodelovali tudi poslušalki Anica in Marjetka ter povedali svoje izkušnje glede priprave brezglutenske potice oziroma brezglutenskih jedi. Anica kruh pripravi iz ustrezne moke, kvas raztopi v mleku z dodatkom vode, doda tudi jajce in tri žlice olja, razvalja ga na peki papirju, saj se prijemlje valjarja. Precej je treba posuti z moko in včasih je treba kakšen košček, ki odpade, vstaviti na manjkajoče mesto. Tudi pri zavijanju potice si pomaga s peki papirjem ter ga na njem tudi prestavi v model, zato mora biti peki papir dovolj dolg. Kot je še dejala, postopek terja nekaj več truda. Izdeluje tudi piškote, a le tiste, kjer je v receptu celo jajce. Kjer so samo rumenjaki, se preveč drobijo. In še to nam je zaupala, da namesto masla uporablja margarino. Tako je vse skupaj manj drobljivo. Marjetka pa je svetovala, da moramo biti dovolj hitri pri pripravi potice, vse sestavine morajo biti pred začetkom dela pripravljene in v bližini pulta oziroma mize, kjer se bo valjalo. Testa tudi ne smemo preveč nositi po rokah in pred peko ga moramo dobro prebosti.
V oddaji sta sodelovali tudi poslušalki Anica in Marjetka ter povedali svoje izkušnje glede priprave brezglutenske potice oziroma brezglutenskih jedi. Anica kruh pripravi iz ustrezne moke, kvas raztopi v mleku z dodatkom vode, doda tudi jajce in tri žlice olja, razvalja ga na peki papirju, saj se prijemlje valjarja. Precej je treba posuti z moko in včasih je treba kakšen košček, ki odpade, vstaviti na manjkajoče mesto. Tudi pri zavijanju potice si pomaga s peki papirjem ter ga na njem tudi prestavi v model, zato mora biti peki papir dovolj dolg. Kot je še dejala, postopek terja nekaj več truda. Izdeluje tudi piškote, a le tiste, kjer je v receptu celo jajce. Kjer so samo rumenjaki, se preveč drobijo. In še to nam je zaupala, da namesto masla uporablja margarino. Tako je vse skupaj manj drobljivo. Marjetka pa je svetovala, da moramo biti dovolj hitri pri pripravi potice, vse sestavine morajo biti pred začetkom dela pripravljene in v bližini pulta oziroma mize, kjer se bo valjalo. Testa tudi ne smemo preveč nositi po rokah in pred peko ga moramo dobro prebosti.
Jedi iz pora, kremne rezine in tiramisu, domači polpeti, brezglutenska potica - izkušnja poslušalk ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Jedi iz pora, kremne rezine in tiramisu, domači polpeti, brezglutenska potica - izkušnja poslušalk ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Naravne barve za pirhe, kako preprečimo zgago pri potici, kuhanje velikonočne šunke, jogurtovo pecivo, začimbe za govedino ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Naravne barve za pirhe, kako preprečimo zgago pri potici, kuhanje velikonočne šunke, jogurtovo pecivo, začimbe za govedino ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Res da je še nekaj časa do velike noč, a v teh dneh že lahko mislimo na vse, kar bomo takrat potrebovali v kuhinji in okrog nje: prvi čas si priskrbimo šunko oz. podobno mesnino, nakupimo moko in druge sestavine za potico, shranimo čebulne olupke za barvanje jajc ... prtičke in košarice za žegen ... Ti dnevi so tudi primerni za pripravo spečenega jagenjčka iz biskvita ...
Res da je še nekaj časa do velike noč, a v teh dneh že lahko mislimo na vse, kar bomo takrat potrebovali v kuhinji in okrog nje: prvi čas si priskrbimo šunko oz. podobno mesnino, nakupimo moko in druge sestavine za potico, shranimo čebulne olupke za barvanje jajc ... prtičke in košarice za žegen ... Ti dnevi so tudi primerni za pripravo spečenega jagenjčka iz biskvita ...
V slovenskem domu v Carapachayu v Buenos Airesu so se zelo potrudili, da bi bili zadnji tedni minulega leta čim bolj veseli. Pripravili so t.i. štiri vesele sobote. Sem sodi tudi tradicionalni dvanajsti po vrsti Evropski večer, ko so bile prisotne češka, poljska, bolgarska, litovska in španska folklorna skupina. Na kuharskem tečaju so udeleženci videli, kako se pripravi potico in medenjake. Takrat je bila kuhinja doma kar premajhna za vse udeleženke pa tudi udeležence. Lepo je bila obiskana tudi večerja s plesom. Ko nekateri tarnajo, da primanjkuje ljudi, ki bi poprijeli za delo, iz karapačajskega doma sporočajo, da so v zadnjem letu dobili precej novih članov, ki se zanimajo in poskušajo, po svojih močeh, pomagati pri prireditvah. Tako se zdaj pripravljajo na vsakoletni “Pust po ta starem”, ki bo v nedeljo, 11. februarja, v domu.
V slovenskem domu v Carapachayu v Buenos Airesu so se zelo potrudili, da bi bili zadnji tedni minulega leta čim bolj veseli. Pripravili so t.i. štiri vesele sobote. Sem sodi tudi tradicionalni dvanajsti po vrsti Evropski večer, ko so bile prisotne češka, poljska, bolgarska, litovska in španska folklorna skupina. Na kuharskem tečaju so udeleženci videli, kako se pripravi potico in medenjake. Takrat je bila kuhinja doma kar premajhna za vse udeleženke pa tudi udeležence. Lepo je bila obiskana tudi večerja s plesom. Ko nekateri tarnajo, da primanjkuje ljudi, ki bi poprijeli za delo, iz karapačajskega doma sporočajo, da so v zadnjem letu dobili precej novih članov, ki se zanimajo in poskušajo, po svojih močeh, pomagati pri prireditvah. Tako se zdaj pripravljajo na vsakoletni “Pust po ta starem”, ki bo v nedeljo, 11. februarja, v domu.
Jota, kuhan fižol, čufti, žolca, stari orehi, marmorni kolač, orehov nadev za potratno potico, cmoki se razkuhajo ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Jota, kuhan fižol, čufti, žolca, stari orehi, marmorni kolač, orehov nadev za potratno potico, cmoki se razkuhajo ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
Poslušalka je vprašala, če je pred mletjem orehov potrebno cela jedrca popariti (in jih potem dobro osušiti, šele potem pa zmleti), da izgubijo grenkobo. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da domačih orehov ni potrebno oprati, kupljene pa operemo v vroči vodi, odcedimo in dobro posušimo v pečici (po kakšni peki). Nato se jih zmelje. Če bomo delali potico iz 60 dag moke, potrebujemo nadev iz 50 dag zmletih orehov. V kozico pristavimo 1/4 l sladke smetane (ali mleka in 10 dag masla) in 10 dag sladkorja (10 dag pa ga bomo dali v sneg) in ko zavre, dodamo 2 žlici belih drobtin ter z metlico mešamo in skuhamo. Dodamo pripravljene orehe ter mešamo s kuhalnico. Ko dobimo suho gmoto, odstavimo ter dodamo cimet, nožev vrh prave kave, vanilin sladkor, limonino lupino, sok cele pomaranče in rum. Dobro umešamo in z metlico v roki umešamo sneg. Če nadev ni dovolj mehak, dodamo malo tople kuhane kave, mleka ali sladke smetane. Biti mora podobno mehak kot testo. Nadev lahko naredimo zjutraj in ga pustimo na toplem ter počaka, da naredimo testo in vzhaja ... Poslušalka je vprašala še, da je pri receptu za potratno potico dopisano pri pripravi orehovega nadeva, da orehe prelijemo z mrzlim mlekom in se s tem izognemo pekoči zgagi (ki jo nekateri občutijo pri sladicah z orehi). Kakšna naj bo prava temperatura mleka za pripravo orehovega nadeva? Sestra Nikolina pravi, da v tem primeru uporabi mleko kuhinjske temperature. Za tiste, ki imajo težave z zgago, pa je dobro orehe popariti z vinom.
Poslušalka je vprašala, če je pred mletjem orehov potrebno cela jedrca popariti (in jih potem dobro osušiti, šele potem pa zmleti), da izgubijo grenkobo. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da domačih orehov ni potrebno oprati, kupljene pa operemo v vroči vodi, odcedimo in dobro posušimo v pečici (po kakšni peki). Nato se jih zmelje. Če bomo delali potico iz 60 dag moke, potrebujemo nadev iz 50 dag zmletih orehov. V kozico pristavimo 1/4 l sladke smetane (ali mleka in 10 dag masla) in 10 dag sladkorja (10 dag pa ga bomo dali v sneg) in ko zavre, dodamo 2 žlici belih drobtin ter z metlico mešamo in skuhamo. Dodamo pripravljene orehe ter mešamo s kuhalnico. Ko dobimo suho gmoto, odstavimo ter dodamo cimet, nožev vrh prave kave, vanilin sladkor, limonino lupino, sok cele pomaranče in rum. Dobro umešamo in z metlico v roki umešamo sneg. Če nadev ni dovolj mehak, dodamo malo tople kuhane kave, mleka ali sladke smetane. Biti mora podobno mehak kot testo. Nadev lahko naredimo zjutraj in ga pustimo na toplem ter počaka, da naredimo testo in vzhaja ... Poslušalka je vprašala še, da je pri receptu za potratno potico dopisano pri pripravi orehovega nadeva, da orehe prelijemo z mrzlim mlekom in se s tem izognemo pekoči zgagi (ki jo nekateri občutijo pri sladicah z orehi). Kakšna naj bo prava temperatura mleka za pripravo orehovega nadeva? Sestra Nikolina pravi, da v tem primeru uporabi mleko kuhinjske temperature. Za tiste, ki imajo težave z zgago, pa je dobro orehe popariti z vinom.
Poslušalka sprašuje: zakaj potica ob strani poči in včasih jo potegne na eno stran, kakor da bi se hotela prevrniti? Sestra Nikolina je odgovorila, da mora biti testo primerno mehko, enake mehkobe mora biti tudi nadev, tesno moramo zaviti - ne s prtom, ampak z rokami. Damo v model (če damo na pekač, naj bosta zavitka razmaknjena oz. vmes namažemo z oljem) in nabodemo s tankimi vilicami (tudi ob straneh). Naj vzhaja 75 do 80 minut. Nato jo znova prebodemo, namažemo z jajcem ali samo z beljakom in damo peči v 170 stopinj Celzija v ogreto pečico (preveč ogreta pečica hitro dviga potico in potem poči). Po 20-ih minutah povišamo ali znižamo temperaturo za 10 stopinj, dvignemo v pečici ali pokrijemo.
Poslušalka sprašuje: zakaj potica ob strani poči in včasih jo potegne na eno stran, kakor da bi se hotela prevrniti? Sestra Nikolina je odgovorila, da mora biti testo primerno mehko, enake mehkobe mora biti tudi nadev, tesno moramo zaviti - ne s prtom, ampak z rokami. Damo v model (če damo na pekač, naj bosta zavitka razmaknjena oz. vmes namažemo z oljem) in nabodemo s tankimi vilicami (tudi ob straneh). Naj vzhaja 75 do 80 minut. Nato jo znova prebodemo, namažemo z jajcem ali samo z beljakom in damo peči v 170 stopinj Celzija v ogreto pečico (preveč ogreta pečica hitro dviga potico in potem poči). Po 20-ih minutah povišamo ali znižamo temperaturo za 10 stopinj, dvignemo v pečici ali pokrijemo.
Da je življenje čudež, lahko preberemo v različnih oblikah in redko kdo se s stavkom ne strinja. Da pa ga tako doživimo in ga vidimo kot čudež, pa je že drugo vprašanje. Stefanos Ksenakis se je po življenjskem pretresu odločil, da bo pozoren na čudeže in: »Sprva nisem našel ničesar, za kar bi bil lahko hvaležen, pozneje pa se je to spremenilo. Začel sem odkrivati vse več in več in nazadnje nisem mogel nehati.«
Tako je zapisal v predgovor knjige, ki jo je naslovil Življenje je darilo, ki je zbirka navdihujočih kratkih zgodb, ki jo toplo priporočamo. Izšla je pri založbi Primus.
V tokratni oddaji je bil naš gost dr. Žiga Turk. Govorili smo o bližajočih se evropskih volitvah, razmerah na slovenskem političnem parketu in referendumskih aktivnostih.
Marko Juhant je upokojeni specialni pedagog z dolgoletnimi izkušnjami, večni vzgojitelj, oče in avtor številnih najbolje prodajanih knjig o vzgoji otrok. Zagovarja konkreten in praktičen pristop k vzgoji. Skozi izkušnje, vodenje taborov in spremljanje pouka se je naučil, kateri vzgojni ukrepi dejansko delujejo in kateri ne. Uvajal je tudi nove. Ni pristaš teorije, ki jo je v praksi nemogoče uporabiti. Pa tudi nepotrebnega razvajanja otrok ne. Zagovarja zdravo kmečko pamet ter praktične pristope in prijeme.
Rojaki z vzhoda Francije so romali k Mariji v Habsterdick, z njimi so bili tudi rojaki iz Stuttgarta in Luksemburga, v svoji sredi so imeli tudi ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta. Več nam je povedal župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin. Rojaki iz Argentine pa so tradicionalno romali v Marijino narodno svetišče v Lujan. Pridigo je imel delegat slovenskih duhovnikov Franci Cukjati [19:43]. V oddaji so bile tudi novice [37:04] in vabila [43:20].
Leta 1933 je bil Andrej Majcen v ljubljanski stolnici posvečen v duhovnika. V domači župniji Krško je pel novo mašo, nato pa se mu je po dveh letih izpolnila želja. Postal je misijonar.
V oddaji je spregovoril Matevž Košir, ki je na podlagi seznama žrtev slovenskih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico (objavljenega nov. 2022 v Slovenskem času), tam našel tudi ime svojega strica Jakoba. Ob pogledu na fotografije izkopa 3450. okostij, se je močno pretresen odločil predstaviti stričevo zgodbo.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Letošnje šmarnice za otroke pripovedujejo o lepi poti misijonarja Andreja Majcna. Tokrat ste lahko slišali del, ko ga je Božja previdnost odnesla na Kitajsko. Opozorili smo vas na naš podcast Zgodbe za otroke.
Gostili smo Majo Jeranko, ki jo je pot po študiju sociologije in anglistike na ljubljanski Filozofski fakulteti vodila na Florido v Združene države Amerike. Tam je magistrirala iz Latinskoameriških študij, pot pa jo je nato vodila v Ekvador, kjer je najprej sodelovala s centrom, ki je nudil pravno in psihološko pomoč žrtvam nasilja, pozneje pa je v omenjeni državi v sklopu doktorata iz antropologije proučevala vplive in posledice različnih katastrof na ljudi. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v tujini.