Is podcast
V prvem delu letošnjih šmarnic spoznamo družino v kateri se bodo, kaže, odvijale šmarnične zgodbe. K naši družini pride na obisk prijateljica, ki je laiška misijonarka. Odločijo se, da bodo otrokom v misijonih napisali pisma. »Hura!« je beseda, ki zaznamuje uvod letošnjih šmarnic.
otroci otrok zgodbe zgodba pravljica pravljice slovensko šmarnice 2022 šmarnice
V prvem delu letošnjih šmarnic spoznamo družino v kateri se bodo, kaže, odvijale šmarnične zgodbe. K naši družini pride na obisk prijateljica, ki je laiška misijonarka. Odločijo se, da bodo otrokom v misijonih napisali pisma. »Hura!« je beseda, ki zaznamuje uvod letošnjih šmarnic.
V prvem delu letošnjih šmarnic spoznamo družino v kateri se bodo, kaže, odvijale šmarnične zgodbe. K naši družini pride na obisk prijateljica, ki je laiška misijonarka. Odločijo se, da bodo otrokom v misijonih napisali pisma. »Hura!« je beseda, ki zaznamuje uvod letošnjih šmarnic.
otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceslovenskošmarnice 2022šmarnice
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Filip in njegovi prijatelji so se odpravili na romanje po Grozdetovih poteh. Bili so na kraju, kjer je bil umorjen, in obiskali romarsko svetišče na Zaplazu, kjer so zdaj njegove relikvije.
Filip in njegovi prijatelji so se odpravili na romanje po Grozdetovih poteh. Bili so na kraju, kjer je bil umorjen, in obiskali romarsko svetišče na Zaplazu, kjer so zdaj njegove relikvije.
Filip in Bine pripravljata predstavitev življenja Alojzija Grozdeta. Njun prijatelj Domen je zašel v težave.
Filip in Bine pripravljata predstavitev življenja Alojzija Grozdeta. Njun prijatelj Domen je zašel v težave.
Filip je dobil nalogo, da na romanju po Grozdetovih poteh svojim prijateljem predstavi Alojzijevo življenje. Bine se je ponudil, da mu pri tem pomaga. Skupaj prebirata njegov življenjepis in skušata čim bolje predstaviti njegovo življenjsko pot.
Filip je dobil nalogo, da na romanju po Grozdetovih poteh svojim prijateljem predstavi Alojzijevo življenje. Bine se je ponudil, da mu pri tem pomaga. Skupaj prebirata njegov življenjepis in skušata čim bolje predstaviti njegovo življenjsko pot.
Filip spoznava v kako težkih in negotovih časih je živel Alojzij Grozde. Čedalje več je bilo nasprotovanja veriin Cerkvi. Filip bi bil rad bolj podoben svetniškemu vzorniku. Svojemu očetu je napisal pismo.
Filip spoznava v kako težkih in negotovih časih je živel Alojzij Grozde. Čedalje več je bilo nasprotovanja veriin Cerkvi. Filip bi bil rad bolj podoben svetniškemu vzorniku. Svojemu očetu je napisal pismo.
V 26. delu letošnjih šmarnic za otroke, je šel Filip s prijatelji k šmarnicam. Teta Mira jim je razložila kaj so šmarnice, kaj litanije, Filip pa jim je pripovedoval o Alojzijevi močni veri v Marijino varstvo.
V 26. delu letošnjih šmarnic za otroke, je šel Filip s prijatelji k šmarnicam. Teta Mira jim je razložila kaj so šmarnice, kaj litanije, Filip pa jim je pripovedoval o Alojzijevi močni veri v Marijino varstvo.
Filip in teta Mira sta na sprehodu po Ljubljani obiskala cerkve, ulice in šolo, kamor je hodil Alojzij Grozde. Filipa muči misel, da se morda mami sploh ne namerava vrniti.
Filip in teta Mira sta na sprehodu po Ljubljani obiskala cerkve, ulice in šolo, kamor je hodil Alojzij Grozde. Filipa muči misel, da se morda mami sploh ne namerava vrniti.
Radio Ognjišče vse od prvega dne misli tudi na najmlajše poslušalce. Radi jim prebiramo zgodbe, z veseljem pogledamo v Sveto pismo, širimo obzorja s Šmarnicami in bogatimo domišljijo s pravljicami, ljudskimi in umetnimi zgodbami. Vemo, da ima pisatelj George Martin prav, ko pravi: "Kdor bere knjige, živi tisoč življenj." Skrbno izbiramo, prijazno prebiramo in iskreno vabimo: prisluhnite podcastu Zgodbe za otroke.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. april 2024 ob 05-ih
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.
Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.
Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.