Častitljivi del
Molitev je vodil nadškof Alojz Uran.
1. 9. 2019
Častitljivi del
Molitev je vodil nadškof Alojz Uran.

Radio Ognjišče

VEČ ...|1. 9. 2019
Častitljivi del
Molitev je vodil nadškof Alojz Uran.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molitev je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Žalostni del

Molitev je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molitev je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.
VEČ ...|20. 1. 2026
Žalostni del
Molitev je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Veseli del

Molili so radijski sodelavci.

Veseli del

Molili so radijski sodelavci.

duhovnost

Rožni venec

Veseli del
Molili so radijski sodelavci.
VEČ ...|19. 1. 2026
Veseli del
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Častitljivi del

Molile so redovnice - Marijine sestre.

Častitljivi del

Molile so redovnice - Marijine sestre.

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del
Molile so redovnice - Marijine sestre.
VEČ ...|18. 1. 2026
Častitljivi del
Molile so redovnice - Marijine sestre.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Veseli del

Molitev je vodil cistercijan p. Jona Janez Vene.

Veseli del

Molitev je vodil cistercijan p. Jona Janez Vene.

duhovnost

Rožni venec

Veseli del
Molitev je vodil cistercijan p. Jona Janez Vene.
VEČ ...|17. 1. 2026
Veseli del
Molitev je vodil cistercijan p. Jona Janez Vene.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molili so radijski sodelavci.
VEČ ...|16. 1. 2026
Žalostni del
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Svetli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Svetli del

Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

duhovnost

Rožni venec

Svetli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.
VEČ ...|15. 1. 2026
Svetli del
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Častitljivi del

Molili so Molilci pobude "Molitev in post za domovino"

Častitljivi del

Molili so Molilci pobude "Molitev in post za domovino"

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del
Molili so Molilci pobude "Molitev in post za domovino"
VEČ ...|14. 1. 2026
Častitljivi del
Molili so Molilci pobude "Molitev in post za domovino"

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ... |
Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

duhovnost

Rožni venec

Žalostni del
Molili so radijski sodelavci.
VEČ ...|13. 1. 2026
Žalostni del
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

Rožni venec

Program Radia Ognjišče vsak dan začenjamo z molitvijo rožnega venca.

Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Velika začetnica - prazniki

Pisati praznike z véliko ali z malo začetnico? To dilemo je v oddaji pojasnil prof. dr. Hotimir Tivadar. 

Velika začetnica - prazniki

Pisati praznike z véliko ali z malo začetnico? To dilemo je v oddaji pojasnil prof. dr. Hotimir Tivadar. 

Marjan Bunič

jezikpravila

Duhovna misel

VEČ ... |
Življenje

Življenje in smisel, neločljiva dvojica. Kdor resnično živi ima smisel življenja in kdor ga išče, ni resnično živ. Izpolnjevati svoj namen je pridobivati smisel. Vsak kdor je napolnjen s smislom s svojim žarom življenja ogreva premražene, suši v njih vlažen stenj, ter ga prižiga.

Življenje

Življenje in smisel, neločljiva dvojica. Kdor resnično živi ima smisel življenja in kdor ga išče, ni resnično živ. Izpolnjevati svoj namen je pridobivati smisel. Vsak kdor je napolnjen s smislom s svojim žarom življenja ogreva premražene, suši v njih vlažen stenj, ter ga prižiga.

Tadej Sadar

duhovnost

Sol in luč

VEČ ... |
Odlomki iz knjige z naslovom Ko odnosi postanejo družina, ki jo je napisala prof. dr. Saša Poljak Lukek.

Tokrat je pred nami nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Ko odnosi postanejo družina. Gre za monografijo, znanstveno delo, ki pa odstira vpogled v družinski razvoj, v medosebno dinamiko družinskih odnosov in v družinske odnose. Vsem fazam je dodan tudi primer za lažje spremljanje vsebine. Knjigo je napisala prof. dr. Saša Poljak Lukek, izšla pa je pri Celjski Mohorjevi družbi.

Odlomki iz knjige z naslovom Ko odnosi postanejo družina, ki jo je napisala prof. dr. Saša Poljak Lukek.

Tokrat je pred nami nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Ko odnosi postanejo družina. Gre za monografijo, znanstveno delo, ki pa odstira vpogled v družinski razvoj, v medosebno dinamiko družinskih odnosov in v družinske odnose. Vsem fazam je dodan tudi primer za lažje spremljanje vsebine. Knjigo je napisala prof. dr. Saša Poljak Lukek, izšla pa je pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

Komentar tedna

VEČ ... |
Iz Egipta je lažje oditi kot iz sebe

Ena od pasti je zagotovo ta, da do konca leta, s finišem v decembru, pridobimo tudi nekaj nezaželenih kilogramov. Motivacija za odrekanje prigrizkom in sladkarijam naenkrat ni več v tem, da utrjuješ svojega duha in stisko daruješ, temveč v tem, da bi izgubila kar sem tekom leta pridelala. Temu zraven se kaj rado prilepi še ogledovanje v ogledalu, nečimrnost in napuh. Tako namesto tega, da bi rasle v ponižnosti dosežemo ravno nasprotni učinek.

Iz Egipta je lažje oditi kot iz sebe

Ena od pasti je zagotovo ta, da do konca leta, s finišem v decembru, pridobimo tudi nekaj nezaželenih kilogramov. Motivacija za odrekanje prigrizkom in sladkarijam naenkrat ni več v tem, da utrjuješ svojega duha in stisko daruješ, temveč v tem, da bi izgubila kar sem tekom leta pridelala. Temu zraven se kaj rado prilepi še ogledovanje v ogledalu, nečimrnost in napuh. Tako namesto tega, da bi rasle v ponižnosti dosežemo ravno nasprotni učinek.

Polonca Sokol

komentar

Moja zgodba

VEČ ... |
Dr. Jože Dežman o proslavah na Goreljku, Osankarici in Dražgošah

Za nami so dnevi, ki vsako leto prinesejo obilje spominskih slovesnosti, kjer se zbere cvet leve nomenklature. Tudi letos je bilo tako na Goreljku na Pokljuki, pa pri Treh žebljih na Pohorju in nenazadnje v Dražgošah. Slavnostna govornika sta bila dva: na Goreljku ministrica iz kvote stranke Levica Asta Vrečko, na Pohorju in v Dražgošah pa premier in predsednik stranke Svoboda Robert Golob. In slišali smo marsikaj, kar je v oddaji Moja zgodba iz vidika zgodovinarja pokomentiral dr. Jože Dežman, predsednik komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč.

Dr. Jože Dežman o proslavah na Goreljku, Osankarici in Dražgošah

Za nami so dnevi, ki vsako leto prinesejo obilje spominskih slovesnosti, kjer se zbere cvet leve nomenklature. Tudi letos je bilo tako na Goreljku na Pokljuki, pa pri Treh žebljih na Pohorju in nenazadnje v Dražgošah. Slavnostna govornika sta bila dva: na Goreljku ministrica iz kvote stranke Levica Asta Vrečko, na Pohorju in v Dražgošah pa premier in predsednik stranke Svoboda Robert Golob. In slišali smo marsikaj, kar je v oddaji Moja zgodba iz vidika zgodovinarja pokomentiral dr. Jože Dežman, predsednik komisije Vlade RS za vprašanja prikritih grobišč.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože Dežmanproslava Goreljekproslava Osankaricaproslava DražgošeRobert GolobAsta Vrečko

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Jan Macarol o politiki, zdravstvu in umetni inteligenci 

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Jan Macarol o politiki, zdravstvu in umetni inteligenci 

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Alen Salihović

politikazdravstvokomentarjan macarol

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ... |
Pevska sekcija FS Duplo Pišece

V sklopu Folklorne skupine Duplo Pišece, ki je bila ustanovljena leta 1987, tri leta deluje tudi pevska sekcija. Pevci gradivo črpajo iz domačega kraja in bližnje okolice, za ubrano zvočno podobo pa skrbi njihov mentor Franc Kene.

Pevce Folklorne skupine Duplo Pišece gostimo v oddaji o ljudski glasbi.

 

Pevska sekcija FS Duplo Pišece

V sklopu Folklorne skupine Duplo Pišece, ki je bila ustanovljena leta 1987, tri leta deluje tudi pevska sekcija. Pevci gradivo črpajo iz domačega kraja in bližnje okolice, za ubrano zvočno podobo pa skrbi njihov mentor Franc Kene.

Pevce Folklorne skupine Duplo Pišece gostimo v oddaji o ljudski glasbi.

 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Novoletno srečanje v Kobaridu

V Kobaridu je v soboto potekalo tradicionalno novoletno srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja. To je dogodek, na katerem se že 54 let srečujejo župani in politiki ter predstavniki slovenskih organizacij in društev z obeh strani meje. Namenjeno je odpiranju razvojnih vprašanj tega čezmejnega prostora. Na prireditvi, kjer je zbrane nagovoril tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, so tudi letos podelili Gujonova priznanja, tokrat dve. Andreina Trusgnach ga je prejela za izjemne dosežke na literarnem področju ter dragocen prispevek h krepitvi in promociji slovenske identitete, kulture in jezika v Furlaniji - Julijski krajini. Luisa Battistig pa je priznanje prejela za dolgoletno prizadevno vodenje Planinske družine Benečije, za delo na literarnem in publicističnem področju ter za skrb za snovno in nesnovno kulturno dediščino Benečije. Ob robu srečanje so začrtali krepitev čezmejnega sodelovanja.

Novoletno srečanje v Kobaridu

V Kobaridu je v soboto potekalo tradicionalno novoletno srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja. To je dogodek, na katerem se že 54 let srečujejo župani in politiki ter predstavniki slovenskih organizacij in društev z obeh strani meje. Namenjeno je odpiranju razvojnih vprašanj tega čezmejnega prostora. Na prireditvi, kjer je zbrane nagovoril tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, so tudi letos podelili Gujonova priznanja, tokrat dve. Andreina Trusgnach ga je prejela za izjemne dosežke na literarnem področju ter dragocen prispevek h krepitvi in promociji slovenske identitete, kulture in jezika v Furlaniji - Julijski krajini. Luisa Battistig pa je priznanje prejela za dolgoletno prizadevno vodenje Planinske družine Benečije, za delo na literarnem in publicističnem področju ter za skrb za snovno in nesnovno kulturno dediščino Benečije. Ob robu srečanje so začrtali krepitev čezmejnega sodelovanja.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Sol in luč

VEČ ... |
Odlomki iz knjige z naslovom Ko odnosi postanejo družina, ki jo je napisala prof. dr. Saša Poljak Lukek.

Tokrat je pred nami nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Ko odnosi postanejo družina. Gre za monografijo, znanstveno delo, ki pa odstira vpogled v družinski razvoj, v medosebno dinamiko družinskih odnosov in v družinske odnose. Vsem fazam je dodan tudi primer za lažje spremljanje vsebine. Knjigo je napisala prof. dr. Saša Poljak Lukek, izšla pa je pri Celjski Mohorjevi družbi.

Odlomki iz knjige z naslovom Ko odnosi postanejo družina, ki jo je napisala prof. dr. Saša Poljak Lukek.

Tokrat je pred nami nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Ko odnosi postanejo družina. Gre za monografijo, znanstveno delo, ki pa odstira vpogled v družinski razvoj, v medosebno dinamiko družinskih odnosov in v družinske odnose. Vsem fazam je dodan tudi primer za lažje spremljanje vsebine. Knjigo je napisala prof. dr. Saša Poljak Lukek, izšla pa je pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar