Spomini s poti Jožeta Zadravca
Literarni večer bi lahko poimenovali kar z naslovom knjige g. Jožeta Zadravca: Romanje k podoranim brazdam.Knjižno delo je izšlo pri založbi Salve. Je opis potovanja človeka, ki ima odprte oči in srce.

Mateja Subotičanec

izobraževanje

26. 6. 2018
Spomini s poti Jožeta Zadravca
Literarni večer bi lahko poimenovali kar z naslovom knjige g. Jožeta Zadravca: Romanje k podoranim brazdam.Knjižno delo je izšlo pri založbi Salve. Je opis potovanja človeka, ki ima odprte oči in srce.

Mateja Subotičanec

VEČ ...|26. 6. 2018
Spomini s poti Jožeta Zadravca
Literarni večer bi lahko poimenovali kar z naslovom knjige g. Jožeta Zadravca: Romanje k podoranim brazdam.Knjižno delo je izšlo pri založbi Salve. Je opis potovanja človeka, ki ima odprte oči in srce.

Mateja Subotičanec

izobraževanje

VEČ ...|22. 10. 2019
Poti ruske teologije, drugi del
Georgij Florovski nam predstavi razvoj ruske pravoslavne cerkve, njegovo delo Poti ruske teologije nam predstavi prevajalec Simon Malmenvall
Poti ruske teologije, drugi del
Georgij Florovski nam predstavi razvoj ruske pravoslavne cerkve, njegovo delo Poti ruske teologije nam predstavi prevajalec Simon Malmenvall

Mateja Subotičanec

duhovnost kultura

Poti ruske teologije, drugi del
Georgij Florovski nam predstavi razvoj ruske pravoslavne cerkve, njegovo delo Poti ruske teologije nam predstavi prevajalec Simon Malmenvall
VEČ ...|22. 10. 2019
Poti ruske teologije, drugi del
Georgij Florovski nam predstavi razvoj ruske pravoslavne cerkve, njegovo delo Poti ruske teologije nam predstavi prevajalec Simon Malmenvall

Mateja Subotičanec

duhovnost kultura

VEČ ...|15. 10. 2019
Jurij Humar - čudodelnik s Primskovega
Mohorjeva založba iz Celovca je ob dvestoletnici rojstva izdala ponatih knjige z naslovom :Jurij Humar, čudodelnik s Primskovega. O tem znamenitem duhovniku govorimo z župnikom na Primskovem - Jožetom Hauptmanom.
Jurij Humar - čudodelnik s Primskovega
Mohorjeva založba iz Celovca je ob dvestoletnici rojstva izdala ponatih knjige z naslovom :Jurij Humar, čudodelnik s Primskovega. O tem znamenitem duhovniku govorimo z župnikom na Primskovem - Jožetom Hauptmanom.

Mateja Subotičanec

duhovnost izobraževanje

Jurij Humar - čudodelnik s Primskovega
Mohorjeva založba iz Celovca je ob dvestoletnici rojstva izdala ponatih knjige z naslovom :Jurij Humar, čudodelnik s Primskovega. O tem znamenitem duhovniku govorimo z župnikom na Primskovem - Jožetom Hauptmanom.
VEČ ...|15. 10. 2019
Jurij Humar - čudodelnik s Primskovega
Mohorjeva založba iz Celovca je ob dvestoletnici rojstva izdala ponatih knjige z naslovom :Jurij Humar, čudodelnik s Primskovega. O tem znamenitem duhovniku govorimo z župnikom na Primskovem - Jožetom Hauptmanom.

Mateja Subotičanec

duhovnost izobraževanje

VEČ ...|8. 10. 2019
Šamani, Sibirija in dr. Stres
V Slovenskem etnografskem muzeju je na ogled razstava o življenju sibirskih šamanov.Po njej nas vodi kustosinja Nina Zdravič Polič.
Šamani, Sibirija in dr. Stres
V Slovenskem etnografskem muzeju je na ogled razstava o življenju sibirskih šamanov.Po njej nas vodi kustosinja Nina Zdravič Polič.

Mateja Subotičanec

družba duhovnost izobraževanje

Šamani, Sibirija in dr. Stres
V Slovenskem etnografskem muzeju je na ogled razstava o življenju sibirskih šamanov.Po njej nas vodi kustosinja Nina Zdravič Polič.
VEČ ...|8. 10. 2019
Šamani, Sibirija in dr. Stres
V Slovenskem etnografskem muzeju je na ogled razstava o življenju sibirskih šamanov.Po njej nas vodi kustosinja Nina Zdravič Polič.

Mateja Subotičanec

družba duhovnost izobraževanje

VEČ ...|1. 10. 2019
Kako dobro poznamo zgodovino pravoslavja?
V studiu je z nami prevajalec knjige Georgija Florovskega: Poti ruske teologije,Simon Malmenvall.
Kako dobro poznamo zgodovino pravoslavja?
V studiu je z nami prevajalec knjige Georgija Florovskega: Poti ruske teologije,Simon Malmenvall.

Mateja Subotičanec

kultura duhovnost pogovor izobraževanje

Kako dobro poznamo zgodovino pravoslavja?
V studiu je z nami prevajalec knjige Georgija Florovskega: Poti ruske teologije,Simon Malmenvall.
VEČ ...|1. 10. 2019
Kako dobro poznamo zgodovino pravoslavja?
V studiu je z nami prevajalec knjige Georgija Florovskega: Poti ruske teologije,Simon Malmenvall.

Mateja Subotičanec

kultura duhovnost pogovor izobraževanje

VEČ ...|24. 9. 2019
Leksikon filozofije
Celjska Mohorjeva je izdala obsežno knjigo, ki jo podpisuje dr. Anton Stres, ki je bil naš gost v oddaji.
Leksikon filozofije
Celjska Mohorjeva je izdala obsežno knjigo, ki jo podpisuje dr. Anton Stres, ki je bil naš gost v oddaji.

Mateja Subotičanec

filozofija kultura

Leksikon filozofije
Celjska Mohorjeva je izdala obsežno knjigo, ki jo podpisuje dr. Anton Stres, ki je bil naš gost v oddaji.
VEČ ...|24. 9. 2019
Leksikon filozofije
Celjska Mohorjeva je izdala obsežno knjigo, ki jo podpisuje dr. Anton Stres, ki je bil naš gost v oddaji.

Mateja Subotičanec

filozofija kultura

VEČ ...|17. 9. 2019
Dohojene stopinje
Dohojene stopinje
VEČ ...|17. 9. 2019
VEČ ...|10. 9. 2019
Dr. Aleš Maver - Od klinopisa do Teodore
Podali smo se v zgodovino in skupaj z avtorjem dr. Alešem Mavrom smo prelistali dve njegovi knjigi. Obe sta izšli pri Celjski Mohorjevi.Prva nosi naslov: Od klinopisa do Teodore, druga pa Kapljica izdolbe kamen.
Dr. Aleš Maver - Od klinopisa do Teodore
Podali smo se v zgodovino in skupaj z avtorjem dr. Alešem Mavrom smo prelistali dve njegovi knjigi. Obe sta izšli pri Celjski Mohorjevi.Prva nosi naslov: Od klinopisa do Teodore, druga pa Kapljica izdolbe kamen.

Mateja Subotičanec

zgodovina kultura mitologija

Dr. Aleš Maver - Od klinopisa do Teodore
Podali smo se v zgodovino in skupaj z avtorjem dr. Alešem Mavrom smo prelistali dve njegovi knjigi. Obe sta izšli pri Celjski Mohorjevi.Prva nosi naslov: Od klinopisa do Teodore, druga pa Kapljica izdolbe kamen.
VEČ ...|10. 9. 2019
Dr. Aleš Maver - Od klinopisa do Teodore
Podali smo se v zgodovino in skupaj z avtorjem dr. Alešem Mavrom smo prelistali dve njegovi knjigi. Obe sta izšli pri Celjski Mohorjevi.Prva nosi naslov: Od klinopisa do Teodore, druga pa Kapljica izdolbe kamen.

Mateja Subotičanec

zgodovina kultura mitologija

VEČ ...|3. 9. 2019
24 filozofov in ruske ikone
Od besede do podobe, dobesedno
24 filozofov in ruske ikone
Od besede do podobe, dobesedno

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura duhovnost

24 filozofov in ruske ikone
Od besede do podobe, dobesedno
VEČ ...|3. 9. 2019
24 filozofov in ruske ikone
Od besede do podobe, dobesedno

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura duhovnost

VEČ ...|27. 8. 2019
Helena Jaklitsch o slovenskih beguncih v italijanskih taboriščih
Predvajali smo del pogovora z letošnje Pod lipami, na kateri je zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch predstavila svojo Slovenski begunci v taboriščih v Italiji : 1945-1949. Prav tako je na hitro orisala usodo Kočevarjev, katerih potomka je tudi sama.
Helena Jaklitsch o slovenskih beguncih v italijanskih taboriščih
Predvajali smo del pogovora z letošnje Pod lipami, na kateri je zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch predstavila svojo Slovenski begunci v taboriščih v Italiji : 1945-1949. Prav tako je na hitro orisala usodo Kočevarjev, katerih potomka je tudi sama.

Mateja Subotičanec

spomin begunci kočevarji taborišča Pod lipami

Helena Jaklitsch o slovenskih beguncih v italijanskih taboriščih
Predvajali smo del pogovora z letošnje Pod lipami, na kateri je zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch predstavila svojo Slovenski begunci v taboriščih v Italiji : 1945-1949. Prav tako je na hitro orisala usodo Kočevarjev, katerih potomka je tudi sama.
VEČ ...|27. 8. 2019
Helena Jaklitsch o slovenskih beguncih v italijanskih taboriščih
Predvajali smo del pogovora z letošnje Pod lipami, na kateri je zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch predstavila svojo Slovenski begunci v taboriščih v Italiji : 1945-1949. Prav tako je na hitro orisala usodo Kočevarjev, katerih potomka je tudi sama.

Mateja Subotičanec

spomin begunci kočevarji taborišča Pod lipami

VEČ ...|20. 8. 2019
330 let Slave vojvodine Kranjske
Polihistor Valvazor, njegov čas in njegova Slava
330 let Slave vojvodine Kranjske
Polihistor Valvazor, njegov čas in njegova Slava

Mateja Subotičanec

družba izobraževanje kultura

330 let Slave vojvodine Kranjske
Polihistor Valvazor, njegov čas in njegova Slava
VEČ ...|20. 8. 2019
330 let Slave vojvodine Kranjske
Polihistor Valvazor, njegov čas in njegova Slava

Mateja Subotičanec

družba izobraževanje kultura

VEČ ...|13. 8. 2019
Družina, vezi treh generacij
Družina, vezi treh generacij
VEČ ...|13. 8. 2019
VEČ ...|6. 8. 2019
Temna stran Dela
Lahko bi bila le ena napeta kriminalka. Ker pa je resnična, je tudi tragična.Govorimo o knjigi Temna stran Dela, ki jo je iz arhivov povzel mag. Igor Omerza.Tudi tu se izkaže, da resničnost piše srhlivejše zgodbe, kot jih lahko ustvari pisateljska domišljija.
Temna stran Dela
Lahko bi bila le ena napeta kriminalka. Ker pa je resnična, je tudi tragična.Govorimo o knjigi Temna stran Dela, ki jo je iz arhivov povzel mag. Igor Omerza.Tudi tu se izkaže, da resničnost piše srhlivejše zgodbe, kot jih lahko ustvari pisateljska domišljija.

Mateja Subotičanec

literatura zgodovina

Temna stran Dela
Lahko bi bila le ena napeta kriminalka. Ker pa je resnična, je tudi tragična.Govorimo o knjigi Temna stran Dela, ki jo je iz arhivov povzel mag. Igor Omerza.Tudi tu se izkaže, da resničnost piše srhlivejše zgodbe, kot jih lahko ustvari pisateljska domišljija.
VEČ ...|6. 8. 2019
Temna stran Dela
Lahko bi bila le ena napeta kriminalka. Ker pa je resnična, je tudi tragična.Govorimo o knjigi Temna stran Dela, ki jo je iz arhivov povzel mag. Igor Omerza.Tudi tu se izkaže, da resničnost piše srhlivejše zgodbe, kot jih lahko ustvari pisateljska domišljija.

Mateja Subotičanec

literatura zgodovina

VEČ ...|30. 7. 2019
Usmiljenke v Sloveniji
Usmiljenke v Sloveniji

Mateja Subotičanec

duhovnost pogovor

Usmiljenke v Sloveniji
VEČ ...|30. 7. 2019
Usmiljenke v Sloveniji

Mateja Subotičanec

duhovnost pogovor

VEČ ...|23. 7. 2019
Apostol Črnilogar. Naključje?
Apostol Črnilogar. Naključje?
VEČ ...|23. 7. 2019
VEČ ...|16. 7. 2019
130 let karmeličank v Sloveniji.
Gora Karmel je več kot trideset kilometrov dolg gorski hrbet med Sredozemskim morjem in jezraelsko ravnino.Ozemlje ni zanimivo le samo po sebi.O tem v oddaji Od slike do besede.
130 let karmeličank v Sloveniji.
Gora Karmel je več kot trideset kilometrov dolg gorski hrbet med Sredozemskim morjem in jezraelsko ravnino.Ozemlje ni zanimivo le samo po sebi.O tem v oddaji Od slike do besede.

Mateja Subotičanec

duhovnost spomin izobraževanje zgodovina

130 let karmeličank v Sloveniji.
Gora Karmel je več kot trideset kilometrov dolg gorski hrbet med Sredozemskim morjem in jezraelsko ravnino.Ozemlje ni zanimivo le samo po sebi.O tem v oddaji Od slike do besede.
VEČ ...|16. 7. 2019
130 let karmeličank v Sloveniji.
Gora Karmel je več kot trideset kilometrov dolg gorski hrbet med Sredozemskim morjem in jezraelsko ravnino.Ozemlje ni zanimivo le samo po sebi.O tem v oddaji Od slike do besede.

Mateja Subotičanec

duhovnost spomin izobraževanje zgodovina

VEČ ...|9. 7. 2019
Pesnik in kmet, Milan Debeljak
Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.
Pesnik in kmet, Milan Debeljak
Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.

Mateja Subotičanec

kultura

Pesnik in kmet, Milan Debeljak
Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.
VEČ ...|9. 7. 2019
Pesnik in kmet, Milan Debeljak
Lepo je v stvarstvu poveličevatilepoto, moč, razum, modrost Boga,a to, kako vršiš oblast nad brati,bi bil polom, če ne bi dal srca.Tako Milan Debeljak začenja 199 sonet iz zbirke Bo ljubila pesem?Še več jih je v oddjai Od slike do besede, v kateri pesnik o svojem snovanju z besedami pove tudi sam.

Mateja Subotičanec

kultura

VEČ ...|2. 7. 2019
Leksikon filozofije 01
Založba Celjska Mohorjeva je izdala obsežno knjigo Leksikon filozofije. Napisal jo je upokojeni nadškof dr. Anton Stres.
Leksikon filozofije 01
Založba Celjska Mohorjeva je izdala obsežno knjigo Leksikon filozofije. Napisal jo je upokojeni nadškof dr. Anton Stres.

Mateja Subotičanec

spomin pogovor družba

Leksikon filozofije 01
Založba Celjska Mohorjeva je izdala obsežno knjigo Leksikon filozofije. Napisal jo je upokojeni nadškof dr. Anton Stres.
VEČ ...|2. 7. 2019
Leksikon filozofije 01
Založba Celjska Mohorjeva je izdala obsežno knjigo Leksikon filozofije. Napisal jo je upokojeni nadškof dr. Anton Stres.

Mateja Subotičanec

spomin pogovor družba

VEČ ...|25. 6. 2019
Država praznuje
Obudili smo spomine na nastajanje države ob knjigi, ki jo je v teh dneh morda dobro vzeti v roke:Osamosvojitvena vlada, avtorica je Rosvita Pesek.
Država praznuje
Obudili smo spomine na nastajanje države ob knjigi, ki jo je v teh dneh morda dobro vzeti v roke:Osamosvojitvena vlada, avtorica je Rosvita Pesek.

Mateja Subotičanec

družba pogovor zgodovina

Država praznuje
Obudili smo spomine na nastajanje države ob knjigi, ki jo je v teh dneh morda dobro vzeti v roke:Osamosvojitvena vlada, avtorica je Rosvita Pesek.
VEČ ...|25. 6. 2019
Država praznuje
Obudili smo spomine na nastajanje države ob knjigi, ki jo je v teh dneh morda dobro vzeti v roke:Osamosvojitvena vlada, avtorica je Rosvita Pesek.

Mateja Subotičanec

družba pogovor zgodovina

VEČ ...|18. 6. 2019
Spomin na Primoža Trubarja
V oddaji smo osvežili spomin na Primoža Trubarja.
Spomin na Primoža Trubarja
V oddaji smo osvežili spomin na Primoža Trubarja.

Mateja Subotičanec

kultura

Spomin na Primoža Trubarja
V oddaji smo osvežili spomin na Primoža Trubarja.
VEČ ...|18. 6. 2019
Spomin na Primoža Trubarja
V oddaji smo osvežili spomin na Primoža Trubarja.

Mateja Subotičanec

kultura

VEČ ...|11. 6. 2019
Z uganko v slovenski svet
V knjigi Z uganko v slovenski svet nas avtorica Alenka Konc Ambrožič popelje na sprehod po slovenskih pokrajinah. Najprej se pomudi v glavnem mestu, nato skoči na Štajersko, v Pomurje in na Notranjsko ter zatem še na Gorenjsko, Primorsko, v Belo Krajino z Notranjsko in končno tudi ob morje. Avtorica nam je v oddaji povedala, kako je knjiga nastala in kaj jo je vodilo pri pisanju ugank. Lepo vabljeni k poslušanju oddaje.
Z uganko v slovenski svet
V knjigi Z uganko v slovenski svet nas avtorica Alenka Konc Ambrožič popelje na sprehod po slovenskih pokrajinah. Najprej se pomudi v glavnem mestu, nato skoči na Štajersko, v Pomurje in na Notranjsko ter zatem še na Gorenjsko, Primorsko, v Belo Krajino z Notranjsko in končno tudi ob morje. Avtorica nam je v oddaji povedala, kako je knjiga nastala in kaj jo je vodilo pri pisanju ugank. Lepo vabljeni k poslušanju oddaje.

Mateja Subotičanec

Slovenija knjiga

Z uganko v slovenski svet
V knjigi Z uganko v slovenski svet nas avtorica Alenka Konc Ambrožič popelje na sprehod po slovenskih pokrajinah. Najprej se pomudi v glavnem mestu, nato skoči na Štajersko, v Pomurje in na Notranjsko ter zatem še na Gorenjsko, Primorsko, v Belo Krajino z Notranjsko in končno tudi ob morje. Avtorica nam je v oddaji povedala, kako je knjiga nastala in kaj jo je vodilo pri pisanju ugank. Lepo vabljeni k poslušanju oddaje.
VEČ ...|11. 6. 2019
Z uganko v slovenski svet
V knjigi Z uganko v slovenski svet nas avtorica Alenka Konc Ambrožič popelje na sprehod po slovenskih pokrajinah. Najprej se pomudi v glavnem mestu, nato skoči na Štajersko, v Pomurje in na Notranjsko ter zatem še na Gorenjsko, Primorsko, v Belo Krajino z Notranjsko in končno tudi ob morje. Avtorica nam je v oddaji povedala, kako je knjiga nastala in kaj jo je vodilo pri pisanju ugank. Lepo vabljeni k poslušanju oddaje.

Mateja Subotičanec

Slovenija knjiga

VEČ ...|4. 6. 2019
Pesmi in roman
Pesmi in roman
VEČ ...|4. 6. 2019
VEČ ...|28. 5. 2019
Vojne je konec?
Prevajalka Breda Biščak pred nas razgrne vsebino knjige Strah in svoboda, ki jo je napisal Keith Lowe. Odlika njegovega pisanja je pretanjeno povezovanje osebnega in kolektivnega. Psihološki pristop k obravnavi prelomnih zgodovinskih dogodkov bogati avtorjevo večplastno razpredanje o vplivu zgodovine na naše življenje.
Vojne je konec?
Prevajalka Breda Biščak pred nas razgrne vsebino knjige Strah in svoboda, ki jo je napisal Keith Lowe. Odlika njegovega pisanja je pretanjeno povezovanje osebnega in kolektivnega. Psihološki pristop k obravnavi prelomnih zgodovinskih dogodkov bogati avtorjevo večplastno razpredanje o vplivu zgodovine na naše življenje.

Mateja Subotičanec

politika spomin družba

Vojne je konec?
Prevajalka Breda Biščak pred nas razgrne vsebino knjige Strah in svoboda, ki jo je napisal Keith Lowe. Odlika njegovega pisanja je pretanjeno povezovanje osebnega in kolektivnega. Psihološki pristop k obravnavi prelomnih zgodovinskih dogodkov bogati avtorjevo večplastno razpredanje o vplivu zgodovine na naše življenje.
VEČ ...|28. 5. 2019
Vojne je konec?
Prevajalka Breda Biščak pred nas razgrne vsebino knjige Strah in svoboda, ki jo je napisal Keith Lowe. Odlika njegovega pisanja je pretanjeno povezovanje osebnega in kolektivnega. Psihološki pristop k obravnavi prelomnih zgodovinskih dogodkov bogati avtorjevo večplastno razpredanje o vplivu zgodovine na naše življenje.

Mateja Subotičanec

politika spomin družba

VEČ ...|21. 5. 2019
Zoper krivoverce z Bogoslovnimi govori
Prevajalec Benamin Bevc in pisec spremne besede sta predstavila knjižni novosti založbe KUD Logos.
Zoper krivoverce z Bogoslovnimi govori
Prevajalec Benamin Bevc in pisec spremne besede sta predstavila knjižni novosti založbe KUD Logos.

Mateja Subotičanec

duhovnost izobraževanje kultura

Zoper krivoverce z Bogoslovnimi govori
Prevajalec Benamin Bevc in pisec spremne besede sta predstavila knjižni novosti založbe KUD Logos.
VEČ ...|21. 5. 2019
Zoper krivoverce z Bogoslovnimi govori
Prevajalec Benamin Bevc in pisec spremne besede sta predstavila knjižni novosti založbe KUD Logos.

Mateja Subotičanec

duhovnost izobraževanje kultura

VEČ ...|14. 5. 2019
Justin Stanovnik in odgovornost
Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji.
Justin Stanovnik in odgovornost
Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji.

Mateja Subotičanec

družba kultura pogovor

Justin Stanovnik in odgovornost
Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji.
VEČ ...|14. 5. 2019
Justin Stanovnik in odgovornost
Justin Stanovnik je osebnost, ki bi morala imeti mesto v slovenski zavesti in v naši enciklopediji.

Mateja Subotičanec

družba kultura pogovor

VEČ ...|7. 5. 2019
Ruski komunizem 2
V oddaji smo s prevajalcem Dragom Bajtom in dr. Bernardom Nežmahom nadaljevali pogovor ob knjigi Nikolaja Berdjajeva:Izviri in smisel ruskega komunizma.Knjiga je izšla pri založbi Družina,
Ruski komunizem 2
V oddaji smo s prevajalcem Dragom Bajtom in dr. Bernardom Nežmahom nadaljevali pogovor ob knjigi Nikolaja Berdjajeva:Izviri in smisel ruskega komunizma.Knjiga je izšla pri založbi Družina,

Mateja Subotičanec

družba odnosi pogovor

Ruski komunizem 2
V oddaji smo s prevajalcem Dragom Bajtom in dr. Bernardom Nežmahom nadaljevali pogovor ob knjigi Nikolaja Berdjajeva:Izviri in smisel ruskega komunizma.Knjiga je izšla pri založbi Družina,
VEČ ...|7. 5. 2019
Ruski komunizem 2
V oddaji smo s prevajalcem Dragom Bajtom in dr. Bernardom Nežmahom nadaljevali pogovor ob knjigi Nikolaja Berdjajeva:Izviri in smisel ruskega komunizma.Knjiga je izšla pri založbi Družina,

Mateja Subotičanec

družba odnosi pogovor

VEČ ...|30. 4. 2019
Berdjajev: Izviri in smisel ruskega komunizma
Knjiga je izšla pri založbi Družina in je odličen prispevek k razumevanja nastanka komunizma.Napisal jo je ruski filozof Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev, (18. marec 1874 Obuhiv - 24. marec 1948, Clamart, Francija) ki so ga leta 1922 izgnali iz Sovjetske zveze. Od leta 1925 je živel v Franciji. Gosta oddaje sta prevajalec Drago Bajt in dr. Bernard Nežmah.To je prvi del oddaje o tej knjigi.
Berdjajev: Izviri in smisel ruskega komunizma
Knjiga je izšla pri založbi Družina in je odličen prispevek k razumevanja nastanka komunizma.Napisal jo je ruski filozof Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev, (18. marec 1874 Obuhiv - 24. marec 1948, Clamart, Francija) ki so ga leta 1922 izgnali iz Sovjetske zveze. Od leta 1925 je živel v Franciji. Gosta oddaje sta prevajalec Drago Bajt in dr. Bernard Nežmah.To je prvi del oddaje o tej knjigi.

Mateja Subotičanec

družba izobraževanje pogovor

Berdjajev: Izviri in smisel ruskega komunizma
Knjiga je izšla pri založbi Družina in je odličen prispevek k razumevanja nastanka komunizma.Napisal jo je ruski filozof Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev, (18. marec 1874 Obuhiv - 24. marec 1948, Clamart, Francija) ki so ga leta 1922 izgnali iz Sovjetske zveze. Od leta 1925 je živel v Franciji. Gosta oddaje sta prevajalec Drago Bajt in dr. Bernard Nežmah.To je prvi del oddaje o tej knjigi.
VEČ ...|30. 4. 2019
Berdjajev: Izviri in smisel ruskega komunizma
Knjiga je izšla pri založbi Družina in je odličen prispevek k razumevanja nastanka komunizma.Napisal jo je ruski filozof Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev, (18. marec 1874 Obuhiv - 24. marec 1948, Clamart, Francija) ki so ga leta 1922 izgnali iz Sovjetske zveze. Od leta 1925 je živel v Franciji. Gosta oddaje sta prevajalec Drago Bajt in dr. Bernard Nežmah.To je prvi del oddaje o tej knjigi.

Mateja Subotičanec

družba izobraževanje pogovor

VEČ ...|23. 4. 2019
Dan knjige in Shakespeare
Profesorica na FF Marija Zlatnar Moe o velikem dramatiku in času v katerem je živel
Dan knjige in Shakespeare
Profesorica na FF Marija Zlatnar Moe o velikem dramatiku in času v katerem je živel

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura

Dan knjige in Shakespeare
Profesorica na FF Marija Zlatnar Moe o velikem dramatiku in času v katerem je živel
VEČ ...|23. 4. 2019
Dan knjige in Shakespeare
Profesorica na FF Marija Zlatnar Moe o velikem dramatiku in času v katerem je živel

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura

VEČ ...|16. 4. 2019
Živim od tvojih besed
Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.
Živim od tvojih besed
Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.

Matjaž Merljak

kultura odnosi

Živim od tvojih besed
Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.
VEČ ...|16. 4. 2019
Živim od tvojih besed
Ljubezenske zgodbe nas pritegnejo. Tudi take, ki so napisane v obliki pisem. V oddaji smo predstavili tisto, ki sta jo pred 36-imi leti pisala vojak Roman in njegova Breda in je zbrana v knjigi Živim od tvojih besed, ki je izšla pri založbi Družina. Breda in Roman Gašperin sta bila gosta Knjigarne Ognjišče v Kranju, kjer sta spregovorila o knjigi in njuni življenjski zgodbi, Roman je povedal nekaj več tudi o njegovih knjigah Enci benci na kamenci in o tem, da bi rad zbral zgodbe iz časov služenja vojaškega roka v JLA.

Matjaž Merljak

kultura odnosi

VEČ ...|2. 4. 2019
V deželi stripov
Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.
V deželi stripov
Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.

Mateja Subotičanec

kultura literatura umetnost risanke stripi otroci mladi

V deželi stripov
Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.
VEČ ...|2. 4. 2019
V deželi stripov
Z nami je bil Juan Juvančič, ilustrator in ustvarjalec stripov, ki nam je več povedal o tej likovno-literarni zvrsti ter o tem kako se je sam srečal z njo.

Mateja Subotičanec

kultura literatura umetnost risanke stripi otroci mladi

VEČ ...|26. 3. 2019
Keith Lowe: Strah in svoboda
Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.
Keith Lowe: Strah in svoboda
Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.

Mateja Subotičanec

kultura izobraževanje politika vojna spomin

Keith Lowe: Strah in svoboda
Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.
VEČ ...|26. 3. 2019
Keith Lowe: Strah in svoboda
Delo govori o posledicah 2. svetovne vojne. Knjigo založbe Modrijan je odlično prevedla Breda Biščak, ki je bila gostja oddaje.

Mateja Subotičanec

kultura izobraževanje politika vojna spomin

VEČ ...|19. 3. 2019
Kromacij Oglejski
Kdo je Kromacij Oglejski in kako je povezan z nami?
Kromacij Oglejski
Kdo je Kromacij Oglejski in kako je povezan z nami?

Mateja Subotičanec

duhovnost izobraževanje vzgoja

Kromacij Oglejski
Kdo je Kromacij Oglejski in kako je povezan z nami?
VEČ ...|19. 3. 2019
Kromacij Oglejski
Kdo je Kromacij Oglejski in kako je povezan z nami?

Mateja Subotičanec

duhovnost izobraževanje vzgoja

VEČ ...|12. 3. 2019
Ciceron
Knjiga v petih knjigah
Ciceron
Knjiga v petih knjigah

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura

Ciceron
Knjiga v petih knjigah
VEČ ...|12. 3. 2019
Ciceron
Knjiga v petih knjigah

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura

VEČ ...|5. 3. 2019
Od klinopisa do Teodore
Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.
Od klinopisa do Teodore
Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.

Mateja Subotičanec

kultura pogovor izobraževanje

Od klinopisa do Teodore
Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.
VEČ ...|5. 3. 2019
Od klinopisa do Teodore
Dr. Aleš Maver nikakor ni dolgočasen zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.

Mateja Subotičanec

kultura pogovor izobraževanje

VEČ ...|26. 2. 2019
Bog z nami
Urednica Mateja Kvartič Dolinšek je predstavila knjigo Bog z nami Semjona Franka, ki jo je napisal leta 1941 v popolni osami ob soočanju z grozotami druge svetovne vojne.
Bog z nami
Urednica Mateja Kvartič Dolinšek je predstavila knjigo Bog z nami Semjona Franka, ki jo je napisal leta 1941 v popolni osami ob soočanju z grozotami druge svetovne vojne.

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura

Bog z nami
Urednica Mateja Kvartič Dolinšek je predstavila knjigo Bog z nami Semjona Franka, ki jo je napisal leta 1941 v popolni osami ob soočanju z grozotami druge svetovne vojne.
VEČ ...|26. 2. 2019
Bog z nami
Urednica Mateja Kvartič Dolinšek je predstavila knjigo Bog z nami Semjona Franka, ki jo je napisal leta 1941 v popolni osami ob soočanju z grozotami druge svetovne vojne.

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura

VEČ ...|19. 2. 2019
Premislek in odgovornost - Justin Stanovnik
Premislek in odgovornost - Justin Stanovnik

Mateja Subotičanec

družba izobraževanje kultura spomin

Premislek in odgovornost - Justin Stanovnik
VEČ ...|19. 2. 2019
Premislek in odgovornost - Justin Stanovnik

Mateja Subotičanec

družba izobraževanje kultura spomin

VEČ ...|12. 2. 2019
Zamrznjena pomlad
Jaz, bratje, pa vem za domovino! Tone Kuntner je besede vzel za svoje, ni jih pa prepisal!
Zamrznjena pomlad
Jaz, bratje, pa vem za domovino! Tone Kuntner je besede vzel za svoje, ni jih pa prepisal!

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura

Zamrznjena pomlad
Jaz, bratje, pa vem za domovino! Tone Kuntner je besede vzel za svoje, ni jih pa prepisal!
VEČ ...|12. 2. 2019
Zamrznjena pomlad
Jaz, bratje, pa vem za domovino! Tone Kuntner je besede vzel za svoje, ni jih pa prepisal!

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura

VEČ ...|5. 2. 2019
Knjige s Teološke fakultete
Predstavili smo vam knjige, ki so pred kratkim izšle na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Knjige s Teološke fakultete
Predstavili smo vam knjige, ki so pred kratkim izšle na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Mateja Subotičanec

duhovnost izobraževanje

Knjige s Teološke fakultete
Predstavili smo vam knjige, ki so pred kratkim izšle na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
VEČ ...|5. 2. 2019
Knjige s Teološke fakultete
Predstavili smo vam knjige, ki so pred kratkim izšle na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Mateja Subotičanec

duhovnost izobraževanje

VEČ ...|29. 1. 2019
Prevajalec Svetega pisma
Prevajalec Svetega pisma
VEČ ...|29. 1. 2019
VEČ ...|22. 1. 2019
Zgodba o lujbezni, temnini in smrti Amosa Oza
Dela Amosa Oza so prevedena v več kot štirideset jezikov,v slovenščini imamo njegove knjige: Črna skrinjica, Panter v kleti, Moj Mihael, Zgodba o ljubezni in temnini in tudi zadnji roman Juda.
Zgodba o lujbezni, temnini in smrti Amosa Oza
Dela Amosa Oza so prevedena v več kot štirideset jezikov,v slovenščini imamo njegove knjige: Črna skrinjica, Panter v kleti, Moj Mihael, Zgodba o ljubezni in temnini in tudi zadnji roman Juda.

Mateja Subotičanec

kultura izobraževanje

Zgodba o lujbezni, temnini in smrti Amosa Oza
Dela Amosa Oza so prevedena v več kot štirideset jezikov,v slovenščini imamo njegove knjige: Črna skrinjica, Panter v kleti, Moj Mihael, Zgodba o ljubezni in temnini in tudi zadnji roman Juda.
VEČ ...|22. 1. 2019
Zgodba o lujbezni, temnini in smrti Amosa Oza
Dela Amosa Oza so prevedena v več kot štirideset jezikov,v slovenščini imamo njegove knjige: Črna skrinjica, Panter v kleti, Moj Mihael, Zgodba o ljubezni in temnini in tudi zadnji roman Juda.

Mateja Subotičanec

kultura izobraževanje

VEČ ...|15. 1. 2019
Vse teče, Vasilij Grossman
Vasilij Semjonovič Grossman (29. november 1905–14. september 1964), pisatelj in novinar, se je rodil v izobraženi judovski družini v Berdičevu v osrednji Ukrajini. Ob izbruhu vojne se je javil prostovoljno in postal dopisnik glasila sovjetskih oboroženih sil Rdeča zvezda. Sila in prepričljivost njegovih sporočil sta bili tolikšni, da je Stalin, ki Grossmana ni maral, njegovo ime lastnoročno prečrtal s seznama kandidatov za Stalinovo nagrado. Njegovo delo Življenje in usoda mnogi primerjajo s Tolstojevim delom Vojna in mir.Tokrat smo spoznali njegovo delo VSE TEČE.Kljub nekaterim začetnim težavam se je zdelo, da bo roman Za pravično stran dobro sprejet. Že nekaj tednov po izidu se je situacija drastično spremenila. Različni avtorji so Grossmana obtoževali diverzije.
Vse teče, Vasilij Grossman
Vasilij Semjonovič Grossman (29. november 1905–14. september 1964), pisatelj in novinar, se je rodil v izobraženi judovski družini v Berdičevu v osrednji Ukrajini. Ob izbruhu vojne se je javil prostovoljno in postal dopisnik glasila sovjetskih oboroženih sil Rdeča zvezda. Sila in prepričljivost njegovih sporočil sta bili tolikšni, da je Stalin, ki Grossmana ni maral, njegovo ime lastnoročno prečrtal s seznama kandidatov za Stalinovo nagrado. Njegovo delo Življenje in usoda mnogi primerjajo s Tolstojevim delom Vojna in mir.Tokrat smo spoznali njegovo delo VSE TEČE.Kljub nekaterim začetnim težavam se je zdelo, da bo roman Za pravično stran dobro sprejet. Že nekaj tednov po izidu se je situacija drastično spremenila. Različni avtorji so Grossmana obtoževali diverzije.

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura zgodovina

Vse teče, Vasilij Grossman
Vasilij Semjonovič Grossman (29. november 1905–14. september 1964), pisatelj in novinar, se je rodil v izobraženi judovski družini v Berdičevu v osrednji Ukrajini. Ob izbruhu vojne se je javil prostovoljno in postal dopisnik glasila sovjetskih oboroženih sil Rdeča zvezda. Sila in prepričljivost njegovih sporočil sta bili tolikšni, da je Stalin, ki Grossmana ni maral, njegovo ime lastnoročno prečrtal s seznama kandidatov za Stalinovo nagrado. Njegovo delo Življenje in usoda mnogi primerjajo s Tolstojevim delom Vojna in mir.Tokrat smo spoznali njegovo delo VSE TEČE.Kljub nekaterim začetnim težavam se je zdelo, da bo roman Za pravično stran dobro sprejet. Že nekaj tednov po izidu se je situacija drastično spremenila. Različni avtorji so Grossmana obtoževali diverzije.
VEČ ...|15. 1. 2019
Vse teče, Vasilij Grossman
Vasilij Semjonovič Grossman (29. november 1905–14. september 1964), pisatelj in novinar, se je rodil v izobraženi judovski družini v Berdičevu v osrednji Ukrajini. Ob izbruhu vojne se je javil prostovoljno in postal dopisnik glasila sovjetskih oboroženih sil Rdeča zvezda. Sila in prepričljivost njegovih sporočil sta bili tolikšni, da je Stalin, ki Grossmana ni maral, njegovo ime lastnoročno prečrtal s seznama kandidatov za Stalinovo nagrado. Njegovo delo Življenje in usoda mnogi primerjajo s Tolstojevim delom Vojna in mir.Tokrat smo spoznali njegovo delo VSE TEČE.Kljub nekaterim začetnim težavam se je zdelo, da bo roman Za pravično stran dobro sprejet. Že nekaj tednov po izidu se je situacija drastično spremenila. Različni avtorji so Grossmana obtoževali diverzije.

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura zgodovina

VEČ ...|8. 1. 2019
Zbrane pesmi za odrasle, Pavček in Cankarjev album
V oddaji bomo slišali tudi pesnika Pavčka, zaupal nam je kako pesnikuje.
Zbrane pesmi za odrasle, Pavček in Cankarjev album
V oddaji bomo slišali tudi pesnika Pavčka, zaupal nam je kako pesnikuje.

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura

Zbrane pesmi za odrasle, Pavček in Cankarjev album
V oddaji bomo slišali tudi pesnika Pavčka, zaupal nam je kako pesnikuje.
VEČ ...|8. 1. 2019
Zbrane pesmi za odrasle, Pavček in Cankarjev album
V oddaji bomo slišali tudi pesnika Pavčka, zaupal nam je kako pesnikuje.

Mateja Subotičanec

izobraževanje kultura

VEČ ...|1. 1. 2019
Nova knjiga dr. Marije Stanonik: Čebela na cvetu in v svetu
Predstavili smo novo knjigo, ki je izšla pri Slovenski Matici in se s tem pridružuje bogati čebelarski strokovni in poljudni literaturi. Napisala jo je dr. Marija Stanonik in ji dala pomenljiv naslov: Čebela na cvetu in v svetu. Letos bomo namreč prav na pobudo Slovenije praznovali prvi svetovni dan čebel.
Nova knjiga dr. Marije Stanonik: Čebela na cvetu in v svetu
Predstavili smo novo knjigo, ki je izšla pri Slovenski Matici in se s tem pridružuje bogati čebelarski strokovni in poljudni literaturi. Napisala jo je dr. Marija Stanonik in ji dala pomenljiv naslov: Čebela na cvetu in v svetu. Letos bomo namreč prav na pobudo Slovenije praznovali prvi svetovni dan čebel.

Mateja Subotičanec

kultura narava pogovor čebelarstvo čebele Marija Stanonik

Nova knjiga dr. Marije Stanonik: Čebela na cvetu in v svetu
Predstavili smo novo knjigo, ki je izšla pri Slovenski Matici in se s tem pridružuje bogati čebelarski strokovni in poljudni literaturi. Napisala jo je dr. Marija Stanonik in ji dala pomenljiv naslov: Čebela na cvetu in v svetu. Letos bomo namreč prav na pobudo Slovenije praznovali prvi svetovni dan čebel.
VEČ ...|1. 1. 2019
Nova knjiga dr. Marije Stanonik: Čebela na cvetu in v svetu
Predstavili smo novo knjigo, ki je izšla pri Slovenski Matici in se s tem pridružuje bogati čebelarski strokovni in poljudni literaturi. Napisala jo je dr. Marija Stanonik in ji dala pomenljiv naslov: Čebela na cvetu in v svetu. Letos bomo namreč prav na pobudo Slovenije praznovali prvi svetovni dan čebel.

Mateja Subotičanec

kultura narava pogovor čebelarstvo čebele Marija Stanonik

VEČ ...|25. 12. 2018
Prve jaslice
Predstavitev knjige
Prve jaslice
Predstavitev knjige

Mateja Subotičanec

duhovnost kultura izobraževanje

Prve jaslice
Predstavitev knjige
VEČ ...|25. 12. 2018
Prve jaslice
Predstavitev knjige

Mateja Subotičanec

duhovnost kultura izobraževanje

VEČ ...|18. 12. 2018
Od slike do besede
Od slike do besede
VEČ ...|18. 12. 2018
VEČ ...|11. 12. 2018
Dr. Igor Grdina o Ivanu Cankarju
Dr. Igor Grdina o Ivanu Cankarju

Mateja Subotičanec

kultura izobraževanje

Dr. Igor Grdina o Ivanu Cankarju
VEČ ...|11. 12. 2018
Dr. Igor Grdina o Ivanu Cankarju

Mateja Subotičanec

kultura izobraževanje

VEČ ...|4. 12. 2018
Pesnica Ljubka Šorli in njene Goriške pesmi
Ob 25. obletnici smrti pomembne slovenske pesnice, katere pravo mesto bo v literarnem in pesniškem svetu šele dobilo pravo vrednost in vrednotenje, Ljubke Šorli, je letos izšla zbirka Goriške pesmi, izbrana pesniška dela iz njene bogate zapuščine, ki obsega 1030 pesmi. Izbral in uredil jih je njen nečak, ki je bil tudi naš sogovornik, Igor Tuta.
Pesnica Ljubka Šorli in njene Goriške pesmi
Ob 25. obletnici smrti pomembne slovenske pesnice, katere pravo mesto bo v literarnem in pesniškem svetu šele dobilo pravo vrednost in vrednotenje, Ljubke Šorli, je letos izšla zbirka Goriške pesmi, izbrana pesniška dela iz njene bogate zapuščine, ki obsega 1030 pesmi. Izbral in uredil jih je njen nečak, ki je bil tudi naš sogovornik, Igor Tuta.

Nataša Ličen

kultura družba duhovnost

Pesnica Ljubka Šorli in njene Goriške pesmi
Ob 25. obletnici smrti pomembne slovenske pesnice, katere pravo mesto bo v literarnem in pesniškem svetu šele dobilo pravo vrednost in vrednotenje, Ljubke Šorli, je letos izšla zbirka Goriške pesmi, izbrana pesniška dela iz njene bogate zapuščine, ki obsega 1030 pesmi. Izbral in uredil jih je njen nečak, ki je bil tudi naš sogovornik, Igor Tuta.
VEČ ...|4. 12. 2018
Pesnica Ljubka Šorli in njene Goriške pesmi
Ob 25. obletnici smrti pomembne slovenske pesnice, katere pravo mesto bo v literarnem in pesniškem svetu šele dobilo pravo vrednost in vrednotenje, Ljubke Šorli, je letos izšla zbirka Goriške pesmi, izbrana pesniška dela iz njene bogate zapuščine, ki obsega 1030 pesmi. Izbral in uredil jih je njen nečak, ki je bil tudi naš sogovornik, Igor Tuta.

Nataša Ličen

kultura družba duhovnost

VEČ ...|27. 11. 2018
L.Seksik, Zadnji dnevi Stefana Zweiga (rodil se je 28. novembra 1881, umrl pa feb. 1942)
V oddaji bomo poleg knjige Mohorjeve družbe predstavili tudi slovensko pesnico Antonijo Bernard, o njej nam bo nekaj več povedala dr. Marija Stanonik.
L.Seksik, Zadnji dnevi Stefana Zweiga (rodil se je 28. novembra 1881, umrl pa feb. 1942)
V oddaji bomo poleg knjige Mohorjeve družbe predstavili tudi slovensko pesnico Antonijo Bernard, o njej nam bo nekaj več povedala dr. Marija Stanonik.

Mateja Subotičanec

kultura zgodovina izobraževanje

L.Seksik, Zadnji dnevi Stefana Zweiga (rodil se je 28. novembra 1881, umrl pa feb. 1942)
V oddaji bomo poleg knjige Mohorjeve družbe predstavili tudi slovensko pesnico Antonijo Bernard, o njej nam bo nekaj več povedala dr. Marija Stanonik.
VEČ ...|27. 11. 2018
L.Seksik, Zadnji dnevi Stefana Zweiga (rodil se je 28. novembra 1881, umrl pa feb. 1942)
V oddaji bomo poleg knjige Mohorjeve družbe predstavili tudi slovensko pesnico Antonijo Bernard, o njej nam bo nekaj več povedala dr. Marija Stanonik.

Mateja Subotičanec

kultura zgodovina izobraževanje

VEČ ...|20. 11. 2018
Knjižni spomenik prvega reda
Knjižni spomenik prvega reda
VEČ ...|20. 11. 2018
VEČ ...|13. 11. 2018
12 pravil za življenje
Dvanajst pravil za življenje, protistrup za kaos je mednarodna uspešnica Jordana B. Petersona.Avtor je tudi velika zvezda youtuba. In to z razlogom. Kdor ne verjame, naj pogleda. V oddaji Od slike do besede bomo predstavili njegovo uspešnico, ki jo je izdala založba Družina.
12 pravil za življenje
Dvanajst pravil za življenje, protistrup za kaos je mednarodna uspešnica Jordana B. Petersona.Avtor je tudi velika zvezda youtuba. In to z razlogom. Kdor ne verjame, naj pogleda. V oddaji Od slike do besede bomo predstavili njegovo uspešnico, ki jo je izdala založba Družina.

Mateja Subotičanec

duhovnost kultura

12 pravil za življenje
Dvanajst pravil za življenje, protistrup za kaos je mednarodna uspešnica Jordana B. Petersona.Avtor je tudi velika zvezda youtuba. In to z razlogom. Kdor ne verjame, naj pogleda. V oddaji Od slike do besede bomo predstavili njegovo uspešnico, ki jo je izdala založba Družina.
VEČ ...|13. 11. 2018
12 pravil za življenje
Dvanajst pravil za življenje, protistrup za kaos je mednarodna uspešnica Jordana B. Petersona.Avtor je tudi velika zvezda youtuba. In to z razlogom. Kdor ne verjame, naj pogleda. V oddaji Od slike do besede bomo predstavili njegovo uspešnico, ki jo je izdala založba Družina.

Mateja Subotičanec

duhovnost kultura

VEČ ...|6. 11. 2018
Dve knjigi
Dve knjigi
VEČ ...|6. 11. 2018

V oddaji Od slike do besede gre za poglobljeno podajanje širše kulturnih in umetnostnih tem, ki se vežejo na literaturo, gledališče, glasbo, upodobitvene umetnosti … V njej najdejo mesto za pogovor avtorji, kritiki in preizpraševalci oz interpreti umetniških del. Oddaja je namenjena izobraženi publiki s posluhom za teme, ki so se in se pojavljajo v umetnosti. V oddaji gostimo številne nagrajence različnih nazorov in umetniških področij, ki predstavljajo in razmišljali o svojem delu in o širšem kontekstu umetnosti.

Mateja Subotičanec

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|20. 10. 2019
Matija Kavčič - pričevanje 3. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali tretji del pričevanja Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. Tokrat nam je spregovoril o času po 2. svetovni vojni, ko je bil Šentjošt, zaradi medvojnega upora proti komunizmu, določen za izbris. Predvsem so si povojne oblasti prizadevale, da bi kraj izgubil vlogo središča, da bi prestavili sedež šole in da bi bile družbene dejavnosti ločene od cerkvenega življenja. V ta čas sovpada tudi zahteva po preimenovanju kraja v Zali vrh, kar pa oblastnikom, zaradi upora šentjoških žena, ni uspelo.

Matija Kavčič - pričevanje 3. del

V oddaji Moja zgodba ste lahko slišali tretji del pričevanja Matija Kavčiča iz Šentjošta nad Horjulom. Tokrat nam je spregovoril o času po 2. svetovni vojni, ko je bil Šentjošt, zaradi medvojnega upora proti komunizmu, določen za izbris. Predvsem so si povojne oblasti prizadevale, da bi kraj izgubil vlogo središča, da bi prestavili sedež šole in da bi bile družbene dejavnosti ločene od cerkvenega življenja. V ta čas sovpada tudi zahteva po preimenovanju kraja v Zali vrh, kar pa oblastnikom, zaradi upora šentjoških žena, ni uspelo.

Jože Bartolj

Matija KavčičSnopkova družina Šentjošt

Za življenje

VEČ ...|12. 10. 2019
Zamere in kako jih odmeriti

S psihologinjo, pesnico, pisateljico, predavateljico, Alenko Rebula Tuta smo govorili o veliki temi, o zamerah. Ljudje marsikaj merimo, čas, leta, sredstva, doživetja, uspehe, ... in vmes tudi kaj zamerimo. V oddaji smo govorili, kako prepoznati zamere, v katere smo ujeti in kako se iz njih izzviti ter rešiti odnos.

Zamere in kako jih odmeriti

S psihologinjo, pesnico, pisateljico, predavateljico, Alenko Rebula Tuta smo govorili o veliki temi, o zamerah. Ljudje marsikaj merimo, čas, leta, sredstva, doživetja, uspehe, ... in vmes tudi kaj zamerimo. V oddaji smo govorili, kako prepoznati zamere, v katere smo ujeti in kako se iz njih izzviti ter rešiti odnos.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Doživetja narave

VEČ ...|18. 10. 2019
Cerkniško jezero

Doživetja narave so nas popeljala ob eno največjih presihajočih jezer v Evropi. S Cerkniškim jezerom je že od nekdaj povezan človek, ki je vanj posegal tudi s spreminjanjem njegovih pritokov. V oddaji tudi o tem, zakaj so nedavno ponovno uredili stara okljuka potoka Stržen in o pomenu Cerkniškega jezera.

Cerkniško jezero

Doživetja narave so nas popeljala ob eno največjih presihajočih jezer v Evropi. S Cerkniškim jezerom je že od nekdaj povezan človek, ki je vanj posegal tudi s spreminjanjem njegovih pritokov. V oddaji tudi o tem, zakaj so nedavno ponovno uredili stara okljuka potoka Stržen in o pomenu Cerkniškega jezera.

Blaž Lesnik

naravaCerkniško jezero

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|20. 10. 2019
Bernard Štuhec (1920 – 1945)

Bogoslovec Bernard Štuhec se je ob koncu vojne pridružil domobrancem in z njimi odšel na Koroško. Od tam so ga Angleži, skupaj z drugimi domobranci, vrnili v roke komunistov. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. Kam so ga partizani s Teharij odpeljali in kje so ga umorili, ni znano, gotovo pa je, da je končal kot žrtev komunističnega nasilja.

Bernard Štuhec (1920 – 1945)

Bogoslovec Bernard Štuhec se je ob koncu vojne pridružil domobrancem in z njimi odšel na Koroško. Od tam so ga Angleži, skupaj z drugimi domobranci, vrnili v roke komunistov. Nazadnje so ga videli kot ujetnika na Teharjah, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. Kam so ga partizani s Teharij odpeljali in kje so ga umorili, ni znano, gotovo pa je, da je končal kot žrtev komunističnega nasilja.

Jože Bartolj

Bernard Štuhec

Globine

VEČ ...|8. 10. 2019
O Svetem Duhu

Tokrat smo se ustavili pri vprašanju kjdo je Sveti duh? Iskali smo pri virih naše vere in šli od stare zaveze do krščanskega pojmovanja. Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić in tudi poslušalci s svojimi pričevanji in vprašanji.

O Svetem Duhu

Tokrat smo se ustavili pri vprašanju kjdo je Sveti duh? Iskali smo pri virih naše vere in šli od stare zaveze do krščanskega pojmovanja. Z nami je bil jezuit p. Damjan Ristić in tudi poslušalci s svojimi pričevanji in vprašanji.

Blaž Lesnik

duhovnostSveti DuhbiblijaSveto pismo

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 10. 2019
Mara Kralj v Slovenski Matici - Odprtje Jenkove sobe Kranj - Blaznikov večer - Nova opera Julija

Slovenska Matica danes v ciklu znamenite Slovenke o slikarki, ilustratorki, keramičarki, kiparki in lutkarici Mari Kralj.V Kranju bodo jutri v Kranju odprli Jenkovo sobo.Oktobrski Blaznikov večer v Škofji Loki bo tokrat v znamenju duhovnika, profesorja, prevajalca Svetega pisma Otmarja Črnilogarja.Občinski Zavod Novo mesto pripravlja opero o Prešernovi muzi Primičevi Juliji.

Mara Kralj v Slovenski Matici - Odprtje Jenkove sobe Kranj - Blaznikov večer - Nova opera Julija

Slovenska Matica danes v ciklu znamenite Slovenke o slikarki, ilustratorki, keramičarki, kiparki in lutkarici Mari Kralj.V Kranju bodo jutri v Kranju odprli Jenkovo sobo.Oktobrski Blaznikov večer v Škofji Loki bo tokrat v znamenju duhovnika, profesorja, prevajalca Svetega pisma Otmarja Črnilogarja.Občinski Zavod Novo mesto pripravlja opero o Prešernovi muzi Primičevi Juliji.

Jože Bartolj

Mara KraljOtmar Črnilogar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|23. 10. 2019
Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo

Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

Drnovšek podtikal videz demokracije, Kučan sistematično naskakoval državo

Kdo in kdaj si je za Slovenijo izmislil sintagmo o zgodbi o uspehu, je naloga zgodovinarjev in mogoče še koga. Ko o njej danes razmišljamo iz časovne distance, dobiva ne samo pravo vsebino, ampak tudi ime za veliko samoprevaro Slovencev. Pod njo smo skoraj dve desetletji, nekako do konca prve Janševe vlade, razumeli gospodarsko in politično preobrazbo totalitaristične Slovenije s tipično socialistično ekonomijo v demokratično in ekonomsko uspešno državo. Z prstom smo kazali na neuspešne nekdanje socialistične države in si domišljali o naši superiornosti. Sedaj so že vse pred nami!Zasluge za zgodbo o uspehu so povezovali z »vladanjem« Janeza Drnovška. Na videz politično okoren in naiven mož je bil vse prej kot to. S svojo igrano ležernostjo in navidezno nezainteresiranostjo za dnevno politiko ter nekonfliktnostjo je prikrival največji rop v slovenski zgodovini. Pri tem so mu nemalo pomagali tudi nekateri pomladniki, ki jih je stalno usmerjal proti Janši, »princu teme«. Njihova vloga pri Depali vasi, je postala trajen in usoden madež slovenskih pomladnih naivnežev. Vse bolj mi prihaja v spomin izjava Lidije Šentjurc na dan volitev za člana predsedstva proti Marku Bulcu: »Ne poznam Drnovška osebno. Sem pa ga dala preveriti in je zanesljivo naš človek!«Med tem, ko nam je Drnovšek spretno podtikal videz demokracije, je Milan Kučan sistematično in izjemno premišljeno naskakoval državo. Zanj je bila zgodba o uspehu predvsem čudežen način političnega preživetja nekdanje komunistične elite in njene preobrazbo v kapitalistično. Pri tem je bil izjemno uspešen tudi zaradi vrhunskih predpriprav še iz obdobja pred osamosvojitvijo, ko so komunisti spoznali, da se jim bliža oblastni zlom. Blagor tistim, ki bodo čez leta in desetletja dokazali, kako so to delali mednarodno povezani. Preveč je meddržavne medpartijske podobnosti, da bi bil to slučaj!Potem, ko so s pomočjo bank, ki so trajno ekonomsko orožje starih totalitarnih političnih sil uničili številna podjetja, ki niso bila sposobna tehnološkega napredka ali pa niso imeli ljudi za njihov prevzem, denar pa speljali v tujino, so nas začeli intenzivno ropati preko zdravstva in zadnja leta to poteka preko sociale. To smer je izjemno spretno utiril prof. dr. Ivan Svetlik kot minister za delo oziroma socialo, ki je začel ropati slovensko revščino. Spomnimo se tragičnih trenutkov, ko so stari in onemogli ljudje odhajali iz varovanih domov, ker so jim hoteli zapleniti desetletja pristradane nepremičnine. Za socialo bo verjetno na vrsti energija, ki je praktično že vsa v rokah nekdanjih komunistov. Energetska revščina ni izmišljotina!Zadnje vlade načrtnega razslojevanja Slovencev niti ne prikrivajo več. Ugotovili so, da smo Slovenci tako naivni in tako požrtni, da si lahko vse privoščijo. Z novo davčno reformo bodo dali plesnive drobtine revežem, bogate pa še bolj obogatili. Pri tem se sklicujejo na nujno zvišanje plač za strokovnjake, da ne bodo odhajali v tujino. Seveda ne gre za resnične strokovnjake, ampak njihove »strokovnjake« za rop in krajo. Želijo, da vse poteka zakonito, kot je potekalo odpisovanje kreditov Jankovićevim podjetjem.Dnevno lahko poslušamo, koliko je v Sloveniji revežev in kako njihovo število narašča. Analizirajte samo naraščanje cen, zlasti tistih, ki jih nadzira država. Demokracijo se najuspešneje uničuje z ustvarjalnim ropanjem revežev, ki postajajo vse dovzetnejši za manipulacije levice. Zadnje povišanje plač in pokojnin so izrabili za rop, ki je po vsoti nekajkrat večji kot milostno in skrajno žaljivo podeljene drobtine z bogatinove mize. Kot vse kaže, bodo to politiko stopnjevali. Dokler bodo mogli, bodo molzli predvsem reveže in nemočne starostnike. Ti, ki jim je dragocen vsak trenutek, saj na dolgo življenje ne morejo računati, so jim najbolj primerno orodje.Nedavno so vzklikali na Prešernovem trgu: »Rešimo Slovenijo!« Če se slovenska demokratična politika ne bo resno in učinkovito zganila, ne bo samo ostala na naslednjih parlamentarnih volitvah pod volilnim pragom, ampak bo tudi izginila iz slovenske zgodovine. Ne sme se zgoditi, da bo geslo naslednjega zborovanja: »Usmilite se Slovenije in Slovencev! Na kolenih vas prosimo!« Zadnje geslo »Milost, milost!« bo začetek konca. Ob takem tempu se bo to zgodilo že pred tridesetletnico slovenske osamosvojitve!

dr. Stane Granda

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Iz Betanije

VEČ ...|23. 10. 2019
Kdaj je otrok preveč navezan na starše

Kdaj je otrok preveč navezan na starše in kdaj je čas, da ga bolje postavimo na svoje noge? Se bo morda sam?Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal terapevt Miha Ruparčič.

Kdaj je otrok preveč navezan na starše

Kdaj je otrok preveč navezan na starše in kdaj je čas, da ga bolje postavimo na svoje noge? Se bo morda sam?Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal terapevt Miha Ruparčič.

Mateja Subotičanec

otrocisvetovanjevzgoja

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|23. 10. 2019
Prof. dr. Alexander Starke bo gost 14. posveta rejcev lisaste govedi

Povabili smo na zanimiv strokovni posvet, ki ga v petek pripravlja Zveza društev rejcev govedi lisaste pasme. Naš gost je bil strokovni vodja g. Jože Smolinger.

Prof. dr. Alexander Starke bo gost 14. posveta rejcev lisaste govedi

Povabili smo na zanimiv strokovni posvet, ki ga v petek pripravlja Zveza društev rejcev govedi lisaste pasme. Naš gost je bil strokovni vodja g. Jože Smolinger.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|23. 10. 2019
Stres je kuga sodobnega časa

Stres je kuga sodobnega časa. Kako se z njim soočiti in ga premagati? V Svetovalnici je na to temo spregovorila Maja Megla.

Stres je kuga sodobnega časa

Stres je kuga sodobnega časa. Kako se z njim soočiti in ga premagati? V Svetovalnici je na to temo spregovorila Maja Megla.

Jure Sešek

družbapogovorsvetovanje