Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 25. 7.

Maševal je župnik Goran Kuhar, mašo je spremljalo ljudsko petje.

25. 7. 2021
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 25. 7.

Maševal je župnik Goran Kuhar, mašo je spremljalo ljudsko petje.

Radio Ognjišče

VEČ ...|25. 7. 2021
Sv. maša iz stolne cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti 25. 7.

Maševal je župnik Goran Kuhar, mašo je spremljalo ljudsko petje.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 26. 2.

Maševal je p. Pepi Lebreht. Ljudsko petje sta vodila Lovro Zupanc Kovač in Aljaž Košič. Na orgle je igral Uroš Pele. 

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 26. 2.

Maševal je p. Pepi Lebreht. Ljudsko petje sta vodila Lovro Zupanc Kovač in Aljaž Košič. Na orgle je igral Uroš Pele. 

duhovnostmasa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 26. 2.

Maševal je p. Pepi Lebreht. Ljudsko petje sta vodila Lovro Zupanc Kovač in Aljaž Košič. Na orgle je igral Uroš Pele. 

VEČ ...|26. 2. 2026
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 26. 2.

Maševal je p. Pepi Lebreht. Ljudsko petje sta vodila Lovro Zupanc Kovač in Aljaž Košič. Na orgle je igral Uroš Pele. 

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 25. 2.

Sv. mašo je daroval p. Christian Gostečnik, pel pa je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 25. 2.

Sv. mašo je daroval p. Christian Gostečnik, pel pa je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.

duhovnostmasa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 25. 2.

Sv. mašo je daroval p. Christian Gostečnik, pel pa je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.

VEČ ...|25. 2. 2026
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 25. 2.

Sv. mašo je daroval p. Christian Gostečnik, pel pa je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 24. 2.

Maševal je p. Pepi Lebreht, pela sta Aljaž Košič in Miha Ferjan, na orgle je igral Uroš Pele.

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 24. 2.

Maševal je p. Pepi Lebreht, pela sta Aljaž Košič in Miha Ferjan, na orgle je igral Uroš Pele.

duhovnostmasa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 24. 2.

Maševal je p. Pepi Lebreht, pela sta Aljaž Košič in Miha Ferjan, na orgle je igral Uroš Pele.

VEČ ...|24. 2. 2026
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 24. 2.

Maševal je p. Pepi Lebreht, pela sta Aljaž Košič in Miha Ferjan, na orgle je igral Uroš Pele.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 23. 2.

Maševal je p. Pepi Lebreht, pela s. Ana Šuštar, na orgle je igrala Anja Žižek.

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 23. 2.

Maševal je p. Pepi Lebreht, pela s. Ana Šuštar, na orgle je igrala Anja Žižek.

duhovnostmasa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 23. 2.

Maševal je p. Pepi Lebreht, pela s. Ana Šuštar, na orgle je igrala Anja Žižek.

VEČ ...|23. 2. 2026
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 23. 2.

Maševal je p. Pepi Lebreht, pela s. Ana Šuštar, na orgle je igrala Anja Žižek.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ... |
Prenos maše iz župnije Sveto rešnje telo v Mariboru

Na prvo letošnjo postno nedeljo smo neposredno prenašali sveto mašo iz župnije Sveto Rešnje Telo v Mariboru. Maševal je župnik Francesco – Franček Bertolini. Zbor je vodila Helena Štajnmec, na orgle je igral Jože Vagner.

Prenos maše iz župnije Sveto rešnje telo v Mariboru

Na prvo letošnjo postno nedeljo smo neposredno prenašali sveto mašo iz župnije Sveto Rešnje Telo v Mariboru. Maševal je župnik Francesco – Franček Bertolini. Zbor je vodila Helena Štajnmec, na orgle je igral Jože Vagner.

duhovnostmasa

Sveta maša

Prenos maše iz župnije Sveto rešnje telo v Mariboru

Na prvo letošnjo postno nedeljo smo neposredno prenašali sveto mašo iz župnije Sveto Rešnje Telo v Mariboru. Maševal je župnik Francesco – Franček Bertolini. Zbor je vodila Helena Štajnmec, na orgle je igral Jože Vagner.

VEČ ...|22. 2. 2026
Prenos maše iz župnije Sveto rešnje telo v Mariboru

Na prvo letošnjo postno nedeljo smo neposredno prenašali sveto mašo iz župnije Sveto Rešnje Telo v Mariboru. Maševal je župnik Francesco – Franček Bertolini. Zbor je vodila Helena Štajnmec, na orgle je igral Jože Vagner.

Radio Ognjišče RTVSlo

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 21. 2.

Maševal je p. Pepi Lebreht, ljudsko petje je vodil p. Vid Lisijak, za orglami pa ga je spremljal Matija Korčanin.

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 21. 2.

Maševal je p. Pepi Lebreht, ljudsko petje je vodil p. Vid Lisijak, za orglami pa ga je spremljal Matija Korčanin.

duhovnostmasa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 21. 2.

Maševal je p. Pepi Lebreht, ljudsko petje je vodil p. Vid Lisijak, za orglami pa ga je spremljal Matija Korčanin.

VEČ ...|21. 2. 2026
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 21. 2.

Maševal je p. Pepi Lebreht, ljudsko petje je vodil p. Vid Lisijak, za orglami pa ga je spremljal Matija Korčanin.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 20. 2.

Sv. mašo je daroval p. Vid Lisjak, na orgle je igral Matej Burger, pel je Lovro Zupanc Kovač.

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 20. 2.

Sv. mašo je daroval p. Vid Lisjak, na orgle je igral Matej Burger, pel je Lovro Zupanc Kovač.

duhovnostmasa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 20. 2.

Sv. mašo je daroval p. Vid Lisjak, na orgle je igral Matej Burger, pel je Lovro Zupanc Kovač.

VEČ ...|20. 2. 2026
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 20. 2.

Sv. mašo je daroval p. Vid Lisjak, na orgle je igral Matej Burger, pel je Lovro Zupanc Kovač.

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 19. 2.

Maševal je p. Janez Papa.  Ljudsko petje je vodil p. Vid Lisjak. Na orgle je igrala Polona Gantar. 

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 19. 2.

Maševal je p. Janez Papa.  Ljudsko petje je vodil p. Vid Lisjak. Na orgle je igrala Polona Gantar. 

duhovnostmasa

Sveta maša

Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 19. 2.

Maševal je p. Janez Papa.  Ljudsko petje je vodil p. Vid Lisjak. Na orgle je igrala Polona Gantar. 

VEČ ...|19. 2. 2026
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 19. 2.

Maševal je p. Janez Papa.  Ljudsko petje je vodil p. Vid Lisjak. Na orgle je igrala Polona Gantar. 

Radio Ognjišče

duhovnostmasa

Sveta maša

Sveta maša

Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Dognojevanje ozimin in setev jarin

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je mag. Jožete Mohar, iz semenarske hiše Agrosaat, svetoval o dognojevanju ozimin in setvi jarin. Mokro in mrzlo vreme namreč letos zelo ovira eno in drugo. 

Dognojevanje ozimin in setev jarin

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je mag. Jožete Mohar, iz semenarske hiše Agrosaat, svetoval o dognojevanju ozimin in setvi jarin. Mokro in mrzlo vreme namreč letos zelo ovira eno in drugo. 

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Zanimanje za pouk slovenščine raste

Ob 25. obletnici sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji so najvišji predstavniki slovenske narodne skupnosti kot glavna še odprta vprašanja našteli glasbeno šolstvo in zastopstvo manjšine v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu. A kot piše petnajstdnevnik Dom v najnovejši številki, se ne izvajajo tudi tista določila iz 12. člena, ki se nanašajo na pouk slovenskega jezika v videmski pokrajini. Takoj po sprejetju zakona je bila podržavljena špetrska dvojezična šola, a sta možnost odpiranja drugih dvojezičnih šol in kurikularni pouk slovenščine v šolah z italijanskim učnim jezikom ostali na papirju. Izjema je projekt večjezične šole v Kanalski dolini, ki ga poskusno izvajajo zadnja tri leta in je naletel na izjemen uspeh, saj so nanj prijavljeni vsi šoloobvezni otroci. Težave imajo zaradi pomanjkanja kadra. Veliko zanimanje vlada tudi za tečaje slovenščine v šolah terskih dolin ter v Tavorjani in Prapotnem, ki jih nudijo v sodelovanju z združenjem Evgen Blankin. Uspeh teh tečajev je dobra podlaga, da steče v tamkajšnjih šolah kurikularni pouk ali celo, da šole postanejo trijezične, se pravi s slovenščino in furlanščino poleg italijanščine. V vsem tem pa na žalost ostaja črna luknja Rezija. Tam še ni nobene možnosti, da bi se učenci lahko učili slovenščino

Matjaž Merljak

družbarojakišolstvo

Svetovalnica

VEČ ... |
Bonton

Tokratno oddajo smo posvetili bontonu. Z nami je bila strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk, ki je osvežila nekaj poglavij iz ‚stare šole’ bontona ter odgovarjala na vaša vprašanja.

Bonton

Tokratno oddajo smo posvetili bontonu. Z nami je bila strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk, ki je osvežila nekaj poglavij iz ‚stare šole’ bontona ter odgovarjala na vaša vprašanja.

Marjan Bunič

svetovanjebonton

Doživetja narave

VEČ ... |
Med fosili in Nikonom - dvojni svet dr. Roka Gašpariča

Tokrat smo se podajali v skrivnostni svet paleontologije. Slišali ste, da pri tovrstnem raziskovanju nekdanjega življenja na Zemlji še zdaleč ne gre le za lov na dinozavre in tudi, da potomci 240 milijonov let starih rakov iz Kamniško-Savinjskih Alp danes živijo le v jamah južne poloble. Naš gost je bil dr. Rok Gašparič, ki je vrhunski menedžer pri korporaciji Nikon in obenem uspešen znanstvenik - nedavno je prejel prestižno nagrado britanskega paleontološkega društva.

Med fosili in Nikonom - dvojni svet dr. Roka Gašpariča

Tokrat smo se podajali v skrivnostni svet paleontologije. Slišali ste, da pri tovrstnem raziskovanju nekdanjega življenja na Zemlji še zdaleč ne gre le za lov na dinozavre in tudi, da potomci 240 milijonov let starih rakov iz Kamniško-Savinjskih Alp danes živijo le v jamah južne poloble. Naš gost je bil dr. Rok Gašparič, ki je vrhunski menedžer pri korporaciji Nikon in obenem uspešen znanstvenik - nedavno je prejel prestižno nagrado britanskega paleontološkega društva.

Blaž Lesnik

paleontologijafosilfotografijavodenjeraziskovanjeznanostnarava

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Doživetja narave

VEČ ... |
Med fosili in Nikonom - dvojni svet dr. Roka Gašpariča

Tokrat smo se podajali v skrivnostni svet paleontologije. Slišali ste, da pri tovrstnem raziskovanju nekdanjega življenja na Zemlji še zdaleč ne gre le za lov na dinozavre in tudi, da potomci 240 milijonov let starih rakov iz Kamniško-Savinjskih Alp danes živijo le v jamah južne poloble. Naš gost je bil dr. Rok Gašparič, ki je vrhunski menedžer pri korporaciji Nikon in obenem uspešen znanstvenik - nedavno je prejel prestižno nagrado britanskega paleontološkega društva.

Med fosili in Nikonom - dvojni svet dr. Roka Gašpariča

Tokrat smo se podajali v skrivnostni svet paleontologije. Slišali ste, da pri tovrstnem raziskovanju nekdanjega življenja na Zemlji še zdaleč ne gre le za lov na dinozavre in tudi, da potomci 240 milijonov let starih rakov iz Kamniško-Savinjskih Alp danes živijo le v jamah južne poloble. Naš gost je bil dr. Rok Gašparič, ki je vrhunski menedžer pri korporaciji Nikon in obenem uspešen znanstvenik - nedavno je prejel prestižno nagrado britanskega paleontološkega društva.

Blaž Lesnik

paleontologijafosilfotografijavodenjeraziskovanjeznanostnarava

Kulturni utrinki

VEČ ... |
26. Gostičevi dnevi

V spomin na opernega pevca Jože Gostič bodo med 1. in 23. marcem potekali že 26. Gostičevi dnevi. Tradicionalne slovesnosti bodo povezale Homec, Domžale, Zagreb in Ljubljano ter tudi letos ponudile bogat program za ljubitelje operne umetnosti. Več nam je v imenu organizatorjev povedal Borut Jenko.

26. Gostičevi dnevi

V spomin na opernega pevca Jože Gostič bodo med 1. in 23. marcem potekali že 26. Gostičevi dnevi. Tradicionalne slovesnosti bodo povezale Homec, Domžale, Zagreb in Ljubljano ter tudi letos ponudile bogat program za ljubitelje operne umetnosti. Več nam je v imenu organizatorjev povedal Borut Jenko.

Jože Bartolj

kulturaglasbaGostičevi dneviBorut JenkoKD Jože Gostič Homec

Komentar tedna

VEČ ... |
Janez Juhant: Exodus 1945 – spomin in opomin

Ob ogledu filma sem se spomnil besed, ki jih je pogosto ponavljal Justin Stanovnik: »Kdaj bodo nastala umetniška dela o največji tragediji slovenskega naroda?«

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant: Exodus 1945 – spomin in opomin

Ob ogledu filma sem se spomnil besed, ki jih je pogosto ponavljal Justin Stanovnik: »Kdaj bodo nastala umetniška dela o največji tragediji slovenskega naroda?«

Komentar je pripravil profesor doktor Janez Juhant.

Janez Juhant

komentarspomindružba

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 27. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 27. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče