Karitas
Tokrat je generalni tajnik Peter Tomažič spregovoril o vrednoti zaščite ljudi v stiski pred pretirano izpostavljenostjo v medijih pa tudi o stališču Karitas do zakona o asistiranem samomoru.
Karitas
Tokrat je generalni tajnik Peter Tomažič spregovoril o vrednoti zaščite ljudi v stiski pred pretirano izpostavljenostjo v medijih pa tudi o stališču Karitas do zakona o asistiranem samomoru.
Karitas
Dobra praksa Slovenske karitas je tudi ambulanta za brezdomce in vse brez zdravstvenega zavarovanja, ki deluje v Mariboru v prostorih tamkajšnje Karitas. Kako ambulanta deluje sta nam v pogovoru povedala generalni tajnik nadškofijske Karitas Darko Bračun in diplomirana medicinska sestra Amra Čaplja, ki je v ambulanti od samega začetka.
Karitas
Dobra praksa Slovenske karitas je tudi ambulanta za brezdomce in vse brez zdravstvenega zavarovanja, ki deluje v Mariboru v prostorih tamkajšnje Karitas. Kako ambulanta deluje sta nam v pogovoru povedala generalni tajnik nadškofijske Karitas Darko Bračun in diplomirana medicinska sestra Amra Čaplja, ki je v ambulanti od samega začetka.
Karitas
Karitas
Slovenska karitas za svoje prostovoljce pripravlja seminar o opolnomočenju. Kakšna bo vsebina seminarja, kdaj in kje bo potekal, nam je povedala Helena Potočnik Okorn.
Karitas
Slovenska karitas za svoje prostovoljce pripravlja seminar o opolnomočenju. Kakšna bo vsebina seminarja, kdaj in kje bo potekal, nam je povedala Helena Potočnik Okorn.
Karitas
Organizira ga je Slovenska karitas v četrtek, 18. septembra, ob 9.30 v dvorani Matije Tomca v Zavodu sv. Stanislava. Sodelovali so različni strokovnjaki in karitativni delavci. Več o tem nam je povedala sodelavka Karitas Helena Zevnik Rozman.
Karitas
Organizira ga je Slovenska karitas v četrtek, 18. septembra, ob 9.30 v dvorani Matije Tomca v Zavodu sv. Stanislava. Sodelovali so različni strokovnjaki in karitativni delavci. Več o tem nam je povedala sodelavka Karitas Helena Zevnik Rozman.
Karitas
S sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe smo se pogovarjali o 20. jubileju akcije Za srce Afrike, s pomočjo katere so na misijonih zgradili 13 šol in številne vodnjake, ki omogočajo življenje tamkajšnjim prebivalcem. Slišali pa smo tudi zahvalo iz misijona v Ruandi, kjer deluje s. Anka Burger.
Karitas
S sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe smo se pogovarjali o 20. jubileju akcije Za srce Afrike, s pomočjo katere so na misijonih zgradili 13 šol in številne vodnjake, ki omogočajo življenje tamkajšnjim prebivalcem. Slišali pa smo tudi zahvalo iz misijona v Ruandi, kjer deluje s. Anka Burger.
Karitas
V tokratnih minutah za dobrodelnost ob 18.20 bo z nami sodelavka Slovenske karitas Jana Lampe. Spregovorila bo o sprejemanju odgovornosti in povezovalni vlogi Slovenske karitas, ki združuje tako verne kot neverne ali pripadnike drugih verskih skupnosti, ki ima povezovalno vlogo tako v župnijskih karitas kot tudi širše v Evropi.
Karitas
V tokratnih minutah za dobrodelnost ob 18.20 bo z nami sodelavka Slovenske karitas Jana Lampe. Spregovorila bo o sprejemanju odgovornosti in povezovalni vlogi Slovenske karitas, ki združuje tako verne kot neverne ali pripadnike drugih verskih skupnosti, ki ima povezovalno vlogo tako v župnijskih karitas kot tudi širše v Evropi.
Karitas
Živimo v družbi hitre mode, kar pomeni na kupe zavrženih oblačil. Temu se je pred nekaj leti z izmenjevalnico oblačil zoperstavila Mlada karitas s projektom Zgodbe oblek. Slišali smo, kako vsakdo lahko čista in cela oblačila daruje, sam pa odide z novim kosom oblačila, ki že nosi svojo zgodbo.
Karitas
Živimo v družbi hitre mode, kar pomeni na kupe zavrženih oblačil. Temu se je pred nekaj leti z izmenjevalnico oblačil zoperstavila Mlada karitas s projektom Zgodbe oblek. Slišali smo, kako vsakdo lahko čista in cela oblačila daruje, sam pa odide z novim kosom oblačila, ki že nosi svojo zgodbo.

Kmetijska oddaja
Aleš Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, Inovativni mladi kmet 2025, je bil z nami in predstavil svoj pristop v ekološki pridelavi zelenjave z uporabo t.i. paperpot tehnologije. Celotnemu pogovoru lahko prisluhntete tudi v obliki video podkasta RAST.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.
Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:
Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel.
Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.
Za življenje
Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si
Naš pogled
Duhovnik Ljubljanske nadškofije Marko Čižman je prepričan, da je kristjan dolžen spoštovati svetost življenja od spočetja do naravne smrti. V Našem pogledu je predstavil svoje osebno mnenje o asistiranem samomoru.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma.
Kulturni utrinki
Jutri v soboto 8. novembra bo v Ormožu v tamkajšnji športni dvorani potekalo 29. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla. Loški muzej Škofja Loka pa se že intenzivno pripravlja na ponovno uprizoritev Škofjeloškega pasijona marca 2026. V sklopu priprav pripravljajo dve novembrski predavanji.
Komentar tedna
Kristjani se vedno znova čudimo, zakaj je iz sekularne kulture izginil pojem greha, še bolj pa nas boli nevzdržna logika, da imajo nekateri naši sodržavljani odstrel živali, ki prihajajo v naselja in vdirajo na pašnike ter rušijo prehransko verigo, za večje zlo, kot medicinsko prekinitev življenja najbolj nemočnih, nerojenih otrok in težko bolnih.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je sestro Nikolino vprašala za recept za prešce, to so kruhki, ki so jih ljudje dajali tistim, ki so pomagali čez leto. Sestra Nikolina je nato povedala recept za pripravo boljšega, sladkega kruha. Naredimo dobro, kvašeno testo, kot za buhteljne. Za 1 kg moke potrebujemo zravnano žlico soli, 2 do 4 rumenjake, 15 dekagramov sladkorja, limonino lupino, 2 do 3 žlice ruma, celo kocko ali 3/4 kocke, malo mleka in sladkorja, 20 dekagramov masla maščobe (10-12 dag masla, ostalo pa olivno ali belo olje), do ¾ litra mleka da je to po. Naredimo kvašeno testo, dobro ga pregnetemo in ga pustimo vzhajati. Nato na pomokani deski oblikujemo iz cmokov testa krogce, na sredimo damo žlico orehovega ali makovega nadeva, zagrnemo in odlagamo na peki papir. Tako naj potem vzhaja 30-40 minut. Potem jih namažem z razžvrkljanim jajcem ali pa samo z beljakom in zarežem 2-3 zarezice ali pa v obliki križa in postavim vzhajane v 190 °C vročo pečico. Ko dobijo lepo barvo, zmanjšamo temperaturo ali pekač obrnemo ali pa povečamo temperaturo. Pečemo jih dobre pol ure. O prešcah je nato spregovorila še ena od poslušalk.