Ob devetih se je začela Sobotna iskrica, ki je, v sodelovanju z Mavrico, povedala kako pomembno je po padcih vstati. Spoznali ste kje iskati oporo, kadar se zdi, da bo šlo težko naprej. Pripravljen je pa tudi kratek odmev s pevskeka druženja Zborovski bum 2022.
Ob devetih se je začela Sobotna iskrica, ki je, v sodelovanju z Mavrico, povedala kako pomembno je po padcih vstati. Spoznali ste kje iskati oporo, kadar se zdi, da bo šlo težko naprej. Pripravljen je pa tudi kratek odmev s pevskeka druženja Zborovski bum 2022.
Ob devetih se je začela Sobotna iskrica, ki je, v sodelovanju z Mavrico, povedala kako pomembno je po padcih vstati. Spoznali ste kje iskati oporo, kadar se zdi, da bo šlo težko naprej. Pripravljen je pa tudi kratek odmev s pevskeka druženja Zborovski bum 2022.
Sobotna iskrica
Oddaja je prinesla pogovor s 15-letnim rejcem kokoši japonske vrste chabo Davidom Hrupom Mavsarjem. Z nami je delil svojo zgodbo uspeha reje kokoši, ki je iz otroške ljubezni prerasla v pravi hobi. V prvem delu oddaje pa smo nekaj radijskih minut namenili tudi ravnateljici in učencem OŠ Križevci, ki so si prislužili naslov naj kulturna šola.
Sobotna iskrica
Oddaja je prinesla pogovor s 15-letnim rejcem kokoši japonske vrste chabo Davidom Hrupom Mavsarjem. Z nami je delil svojo zgodbo uspeha reje kokoši, ki je iz otroške ljubezni prerasla v pravi hobi. V prvem delu oddaje pa smo nekaj radijskih minut namenili tudi ravnateljici in učencem OŠ Križevci, ki so si prislužili naslov naj kulturna šola.
Sobotna iskrica
Letos mineva 80 let od izdaje prve knjige o najmočnejši devetletni deklici s štrlečima rdečima kitkama na glavi, ki je zaznamovala otroštva mnogih generacij vse do danes. Kdo ne pozna prigod Pike Nogavičke?! Ob njenem jubileju smo jo povabili na telefonski pogovor. Za nas je pripravila piknik v Vili Čira čara. Čas je bil tudi za otroško revijo Mavrica. Pridružila se nam je Mateja Gomboc z uredništva.
Sobotna iskrica
Letos mineva 80 let od izdaje prve knjige o najmočnejši devetletni deklici s štrlečima rdečima kitkama na glavi, ki je zaznamovala otroštva mnogih generacij vse do danes. Kdo ne pozna prigod Pike Nogavičke?! Ob njenem jubileju smo jo povabili na telefonski pogovor. Za nas je pripravila piknik v Vili Čira čara. Čas je bil tudi za otroško revijo Mavrica. Pridružila se nam je Mateja Gomboc z uredništva.
Sobotna iskrica
Četrtega oktobra goduje sv. Frančišek Asiški, ki je postal znan in priljubljen svetnik. Ni pa od nekdaj živel pobožnega življenja. Kako se je razvila njegova pot smo slišali v radijski igri, ki je izšla pred 23 leti pri Založbi Brat Frančišek.
Sobotna iskrica
Četrtega oktobra goduje sv. Frančišek Asiški, ki je postal znan in priljubljen svetnik. Ni pa od nekdaj živel pobožnega življenja. Kako se je razvila njegova pot smo slišali v radijski igri, ki je izšla pred 23 leti pri Založbi Brat Frančišek.
Sobotna iskrica
Prvi mesec v novem šolskem letu se je končal, stkale so se nove prijateljske vezi in zato smo v oddaji slišali pesmico o prijateljstvu. Posvetili smo se tudi listanju otroške revije Mavrica, pri čemer se nam je tokrat pridružila nova urednica Eva Markovič. Ta se nam je predstavila in z nami delila svojo izkušnjo urednikovanja.
Sobotna iskrica
Prvi mesec v novem šolskem letu se je končal, stkale so se nove prijateljske vezi in zato smo v oddaji slišali pesmico o prijateljstvu. Posvetili smo se tudi listanju otroške revije Mavrica, pri čemer se nam je tokrat pridružila nova urednica Eva Markovič. Ta se nam je predstavila in z nami delila svojo izkušnjo urednikovanja.
Sobotna iskrica
V duhu ogrevanja in priprave na Stično mladih je minila tokratna oddaja. Skupaj smo poslušali prijetno glasbo in obujali spomine z izjavami udeležencev na ta največji festival, kjer se sreča krščanska mladina. V naši družbi sta bila tudi koordinator Klemen Kraševec in vodja programa Petra Vinčec.
Sobotna iskrica
V duhu ogrevanja in priprave na Stično mladih je minila tokratna oddaja. Skupaj smo poslušali prijetno glasbo in obujali spomine z izjavami udeležencev na ta največji festival, kjer se sreča krščanska mladina. V naši družbi sta bila tudi koordinator Klemen Kraševec in vodja programa Petra Vinčec.
Sobotna iskrica
V naši otroški oddaji ste tokrat slišali pesem o veselju, ki pravi: Ko jaz sem vesel, se bratova čudna frizura mi čisto posrečena zdi, še zoprna jutranja ura po medu in kavi diši.
Sobotna iskrica
V naši otroški oddaji ste tokrat slišali pesem o veselju, ki pravi: Ko jaz sem vesel, se bratova čudna frizura mi čisto posrečena zdi, še zoprna jutranja ura po medu in kavi diši.
Sobotna iskrica
Učenci Osnovne šole Alojzija Šuštarja so novo šolsko leto začeli s sveto mašo, kjer so se priporočili Svetemu Duhu, naj vodi njih in učitelje. V oddaji smo slišali utrinke prvega šolskega dneva, se pogovarjali s starši prvošolcev in pred mikrofon povabili učence drugega razreda, ki so povedali, kako so ovijali zvezke. Podali smo se tudi v kolesarske vode in spoznali deklico Loto in njeno kolesarsko zgodbo.
Sobotna iskrica
Učenci Osnovne šole Alojzija Šuštarja so novo šolsko leto začeli s sveto mašo, kjer so se priporočili Svetemu Duhu, naj vodi njih in učitelje. V oddaji smo slišali utrinke prvega šolskega dneva, se pogovarjali s starši prvošolcev in pred mikrofon povabili učence drugega razreda, ki so povedali, kako so ovijali zvezke. Podali smo se tudi v kolesarske vode in spoznali deklico Loto in njeno kolesarsko zgodbo.
Sobotna iskrica
Z Matejo Gomboc z uredništva revije Mavrica smo se pripravili na vstop v novo šolsko leto in povabili nove naročnike k listanju Mavrice. Poleg tega smo se podali tudi na Rdeči breg, ob cerkev sv. Ignacija na Pohorju, kjer so se zbrali otroci z vse Slovenije na delovnem taboru in prostovoljno pomagali na okoliških kmetijah. Zlagali so drva, zidali, pleli, ob večerih pa poskrbeli še za duhovnost.
Sobotna iskrica
Z Matejo Gomboc z uredništva revije Mavrica smo se pripravili na vstop v novo šolsko leto in povabili nove naročnike k listanju Mavrice. Poleg tega smo se podali tudi na Rdeči breg, ob cerkev sv. Ignacija na Pohorju, kjer so se zbrali otroci z vse Slovenije na delovnem taboru in prostovoljno pomagali na okoliških kmetijah. Zlagali so drva, zidali, pleli, ob večerih pa poskrbeli še za duhovnost.
Duhovna misel
Nekoč je živela kraljična. Bila je najlepše dekle na svetu. Mačeha ji je zavidala njeno lepoto in ji je že od najnežnejših let govorila: »Grda si! Zelo, zelo ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Komentar tedna
Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.
Moja zgodba
Pred nami je peta oddaja iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema primorskima duhovniškima primeroma. Dr. Matic Batič je predstavil Virgila Ščeka in njegov boj za slovenstvo, dr. Renato Podbersič pa podeželskega župnika Antona Rutarja med vero in narodom.
Svetovalnica
Kako poskrbimo za sadna drevesa pred zimo, kdaj načrtujemo zasaditev sadnih dreves, kako pripravimo zemljo preden se lotimo zasaditve, kako je z gnojenjem in obrezovanjem? To je le nekaj namigov in vprašanj, o katerih je spregovoril strokovnjak za sadjarstvo, Matjaž Maležič. Svoja vprašanja ste lahko zastavili tudi vi.
Naš gost
Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.
Kulturni utrinki
V sredo 22. oktobra ob 18h bodo v Murski Soboti v tamkajšnjem Pomurskem muzeju odprli osrednjo razstavo z naslovom Razkošje grofov Szapary (Sapári), s katero bodo obeležili letošnjo 70-letnico delovanja. Prvič bodo skupaj predstavili kose izvirne opreme soboškega gradu, ki so bili razprodani na dražbi pred več kot 90 leti.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalki se pri peki orehove in pehtranove potice zgodi, da ji skorja zgoraj odstopi. V potici sicer ni kakšne luknje. Sestra Nikolina meni, da je po vsej verjetnosti potica pred peko preveč oziroma predolgo vzhajala. Že če vzhaja pet ali deset minut dlje, se skorjica kruši oziroma odpada. Če pa je potica vzhajala premalo časa, se pojavijo luknje. Oglasila se je poslušalka, ki potico, takoj ko jo zavije, da v pečico pri 50 stopinjah. Ko lučka ugane, temperaturo poviša za deset stopinj in tako povečuje do 160 stopinj. Nato jo peče toliko časa, da je skorja pečena - pri tem ne gleda na uro. Nato pečico izklopi, potico vzame ven, jo obrne na desko, pokrije z mokro, vlažno krpo in pokrije s pekačem, da se ohladi. Prav tako v nadev ne daje snega, ampak samo beljake. Poslušalec pa je povedal, da testa ne smemo pretanko zvaljati (glede na količino in gostoto nadeva). Prav tako moramo po njegovih besedah paziti pri dolžini vzhajanja potice. Samo testo vzhaja dobro uro, potica (že z nadevom) pa še pol ure. Pečeno, po nasvetih sestre Nikoline, pokrije s polivinil vrečko. Tako ohrani svežino še 10 dni.
Zakladi naše dediščine
Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec.