Z avstrijske Štajerske je na Klepet na kongresu prišla Susanne Weitlaner, predsednica Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša.

Klepet na kongresu je gostil tudi Rudija Vouka, odvetnika z avstrijske Koroške, predsednika Koroško slovenskih pravnikov, ki je dejaven pri iniciativi Skup in Narodnem svetu koroških Slovencev.

V projektu Klepet na kongresu je bil z nami tudi Damijan Terpin, odvetnik iz Italije, podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa.

Na Klepet na kongresu smo povabili tudi Vero in Mira Malnarja iz Prezida na Hrvaškem.

Na Klepetu na kongresu sta bila pred mikrofonom tudi Andreja Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem in Jože Hirnök, njen predhodnik na tej funkciji od leta 1990.

Na Kongresu na klepetu smo gostili tudi rojaka iz Italije. Ivo Jevnikar je bil dolga leta časnikar, še vedno pa je publicist in javni delavec v Trstu.

Na Kongresu na klepetu smo gostili tudi sogovornika iz sosednje Italije, očeta in sina, doma iz Gorice. Dr. Karlo je kemik, p. David pa jezuit in deluje v Ljubljani.

Prihaja serija podražitev prehrambenih izdelkov. Narekujejo jih okoliščine, pravijo živilska podjetja in ob tem opozarjajo na težave pri vzdržnosti poslovanja. Poklicali smo na Zbornico kmetijskih in živilskih podjetij, naša sogovornica je bila direktorica dr. Tatjana Zagorc.

Na Gorenjskem je znova oživela pobuda o univerzi. Tamkajšnji župani želijo vanjo povezati raziskovalne in pedagoške ustanove, ki bi tako združile znanje in tudi bolje sodelovale. Zamisel, ki ni prva te vrste, je že na mizah vlade, ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter državnega zbora. V Kranju se med drugim nahajata dislocirana enota Evropske pravne fakultete ter Fakulteta za državne in evropske študije, ki sta članici Nove univerze. Za naš radio je spregovoril njen rektor dr. Matej Avbelj, vprašali smo ga tudi, kje vidi največje težave visokega šolstva v Sloveniji in kako jih rešiti.

Slovenija se je v letu, ko je praznovala 30. rojstni dan, še naprej spopadala z zdravstveno krizo. Poenotenja strank za čim hitrejši izhod iz nje ni bilo. Morda ga bomo doživeli spomladi, ko bomo izbirali nove predstavnike v hramu demokracije. Tam v zadnjih dvanajstih mesecih ni šlo brez ostrih polemik. Mnenja so se kresala tudi o delu vlade, ki je sicer uspešno izpeljala projekt predsedovanja naše države Svetu Evropske unije. Napočil je čas za inventuro, za pomoč pri tem smo prosili izrednega profesorja na ljubljanski Fakulteti za strojništvo dr. Petra Gregorčiča, ki aktivno spremlja domače družbenopolitično dogajanje.

Neli in Karmen Zidar Kos sta priznani citrarki. Po celjski glasbeni gimnaziji sta v Munchnu zaključili Visoko šolo za glasbo in gledališče. Po več letih življenja in dela v tujini, zdaj v Sloveniji poučujeta citre in klavir v več glasbenih šolah. Sta profesionalni glasbenici, z željo predstaviti citre kot vsestranski instrument, enakovreden ostalim klasičnim glasbilom. Izdali sta zgoščenko božičnih pesmi in skladb Božična skrivnost.   

Zavod Antona Martina Slomška v Mariboru je bil ladja ledolomilka v zamrznjeni deželi postsocialističnega državnega šolstva. V zahvalo za čudežno rešitev tega projekta, ki so ga skoraj potopili Zvonovi, je šel dolgoletni direktor dr. Ivan Štuhec na romanje po domovini. V slabih štirih tednih je prehodil velik del Slovenije, obudil spomine na svojo osebno prehojeno pot, na razvoj Zavoda, lucidno osvetlil dogajanje v državi in zbral zgodbe bolj ali manj znanih slovenskih krajev, njihovih legend, zgodovine in ljudi. 

V ZDA se v zadnjem času krepi zaskrbljenost zaradi epidemije novega koronavirusa. Kakšne so razmere in kakšen je odnos tamkajšnje družbe do trenutne zdravstvene krize, smo vprašali pravnico dr. Urško Velikonja, ki z družino živi v Marylandu.

Joseph Biden je slabo leto na čelu ZDA. Ob prevzemu položaja je sodeč po javnomnenjskih raziskavah užival visoko priljubljenost, a jo je začel izgubljati. Šlo naj bi predvsem za posledico vztrajanja epidemije covida-19 in naraščanja inflacije. Številni so pričakovali, da bo Biden vrnil normalizacijo v mednarodne odnose, a se to ni zgodilo. Vse to je zanaš radio komentiral politični analitik dr. Bogomil Ferfila.

Slovenija bo konec leta predsedovanje Svetu Evropske unije predala Franciji. Premier Janez Janša je po koncu vrha Evropske unije predstavil rezultate šestmesečnega predsedovanja Svetu Evropske unije. Poudaril je, da je bilo uspešno izpeljanih 21 trialogov, hkrati pa se je predsedstvo moralo soočiti še z migracijsko krizo ob meji z Belorusijo, dogajanjem ob umiku zavezniških sil iz Afganistana, rastjo cen energije ter napetostmi zaradi kopičenja ruskih sil ob Ukrajini.

Apostolska nunciatura v Sloveniji je ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta seznanila, da je Kongregacija za svetnike 23. novembra izdala dovoljenje, s katerim lahko nadškofija začne uradni postopek za beatifikacijo in kanonizacijo Božje služabnice Magdalene Gornik.

V prihodnjih tednih se bo lahko v skladu s cerkvenimi predpisi začel postopek za beatifikacijo. V pripravljalnem obdobju zanj je moral postulator duhovnik Franci Petrič zbrati vso dokumentacijo, stališča in mnenja o Magdaleni Gornik ter posebej predstaviti kongregaciji za svetnike njen današnji sloves svetosti.

Vesela novica za tretjo adventno nedeljo, nedeljo veselja: Z dovoljenjem Kongregacije za svetnike z dne 23. novembra 2021 bomo v nadškofiji Ljubljana lahko v v prihodnjih dneh začeli uradni postopek za beatifikacijo in kanonizacijo Magdalene Gornik v skladu s cerkvenimi predpisi! Uresničuje se njena napoved, da bo čez šest rodov delila milosti. Zato se ji radi priporočajmo in uslišanja tudi sporočimo na nadškofijo. Ter romajmo na njen grob in v njej ljubo cerkev Marije Snežne na Gori. Vsemogočni Bog, Oče luči, od tebe prihaja vsak dober dar. Svojo služabnico Magdaleno Gornik si obdaril s čudovitimi darovi mističnih milosti in bogoljubnega življenja. Usliši naše molitve in poveličaj jo, da bo pred vesoljno Cerkvijo prišteta k zveličanim. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen., je na Facebooku zapisal Franci Petrič.

Nemčija je na zvezni ravni prvič dobila tako imenovano koalicijo semaforja. V povolilnih pogovorih so na koncu koncev sodelovanje dorekli socialdemokrati, liberalci in Zeleni. Novi kancler je postal nekdanji finančni minister Olaf Scholz. Soočanje s pandemijo covida-19 bo prva naloga njegove ministrske ekipe, precejšnje napore namerava usmeriti tudi v boj proti podnebnim spremembam. Za komentar smo poklicali političnega analitika dr. Aleša Mavra.

Prenova znamenite katedrale Notre Dame v Parizu v Franciji, ki je bila močno poškodovana v požaru tik pred predlansko veliko nočjo, se je precej zavlekla. Dela je še upočasnila epidemija novega koronavirusa. Končana naj bi bila v letu 2024. V Franciji trenutek, ko bo katedrala Notre Dame spet odprla vrata za vernike in turiste, že nestrpno čakajo, nam je povedal teolog in filozof pater dr. Edvard Kovač. Predstavil nam je nekatere načrtovane spremembe.

Brexit, nezmožnost iskanja odgovorov na migracije, izzivi v odnosih z ZDA, Rusijo in Kitajsko, napetosti na zunanji meji z Belorusijo, nevarnost hibridnih in kibernetskih napadov… To je le nekaj perečih vprašanj, s katerimi se trenutno sooča Evropska unija. Da se nahaja na križišču, je v pogovoru za naš radio ocenil poslanec Slovenske demokratske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu dr. Milan Zver. Z njim smo govorili še o tem, kako delo v Evropskem parlamentu kroji epidemija novega koronavirusa, tudi on je bil kritičen do delegacije odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, ki je med oktobrskim obiskom Slovenije preverjala stanje na področju pravne države, svobode medijev in boja proti korupciji pri nas.

Še naprej odmeva odločitev ustavnega sodišča, ki je presodilo, da je bil vladni odlok, ki je za zaposlene v državni upravi uvajal pogoj preboleli ali cepljeni, v neskladju z ustavo. Za komentar smo vprašali profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča. Pravi, da ga bolj kot odločitev sama presečna slaba argumentacija.

»Čas je, da začnemo slišati – zdravnike in medicinske sestre, ki omagujejo; bolnike, ki jim zmanjkuje zraka; spodbude in prošnje strokovnjakov, ki vidijo rešitve.« S temi besedami k udeležbi pri molitveni pobudi Radia Ognjišče, ki so jo podprli tudi škofje, vabi predsednik škofovske konference nadškof Stanislav Zore. Radio Ognjišče pred praznikom Brezmadežne vabi k molitveni devetdnevnici. Od 29. novembra do 7. decembra bomo ob 5. uri v živo molili rožni venec s prošnjo za zdravje. Na sam praznik 8. decembra pa bo ob 19. uri v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani sveta maša za zdravje in konec epidemije.

Gostja oddaje Glas Slovenije v EU je bila evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranka in podpredsednica SDS Romana Tomc. Med drugim je spregovorila o soočenju z epidemijo, pomoči Slovenije in Evropske unije prebivalcem ter gospodarstvu, misiji in razpravi Evropskega parlamenta o vladavini prava v Sloveniji ter slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije. 

Človeško srce je veliko in odprto. Če iščeš pomoč, se vedno najde kakšna roka, da ti polepša življenje. To nam je povedala Dubravka Skuhala z Beltincev. Njihovi družini je Karitas pomagala z nakupom vzpenjalnega goseničarja.

Tričlansko družino Skuhala je januarja letos doletela posebna preizkušnja: oče in mož Slavko je doživel možgansko krvavitev. Ima težje posledice - pri motoriki, na govorno-jezikovnem in kongitivnem področju ter ohromelost po desni strani. Po pomoči Karitas gre zdaj lahko ven iz visokonadstropne hiše, med ljudi ...

Predstavili smo zgodbo prejemnice pomoči Škofijske Karitas Maribor, ki želi ostati neimenovana. Njeno življenje se je nenadoma spremenilo, ko je ostala brez službe in morala poskrbeti za pet otrok … Dolgo časa je zbirala pogum, da bi potrkala na vrata Karitas … Zdaj se je iz prejemnice pomoči spremenila v tisto, ki pri Karitas pomaga in nudi oporo ljudem, ki potrebujejo pomoč.

V Klepetalnici smo s poslušalci razmišljali o tem, koliko cenimo slovenskega kmeta, koliko smo samooskrbni in kakšna je prihodnost. 

V Klepetalnici smo poslušalke in poslušalce vprašali, kakšen je njihov pogled na prihodnost Evropske unije, bo kot povezava preživela, kakšne koristi imamo od nje. Uvodoma smo slišali tudi izjavo Saše Golob, predstavnice za medije v pisarni Evropskega parlamenta v Sloveniji. 

Evropski poslanci bodo v novembru potrdili reformo skupne kmetijske politike Evropske unije za obdobje med letoma 2023 in 2027, ki bo pomembno vplivala tudi na pobudo pametne vasi. To je nedavno tako v Posavju kot celo na razstavi EXPO v Dubaju z različnimi sogovorniki predstavil poslanec Slovenske ljudske stranke in Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Franc Bogovič. V oddaji Glas Slovenije v Evropskem parlamentu je komentiral tudi dogajanje na podnebni konferenci, energetsko krizo, zakonodajni paket Pripravljeni na 55 in naložbe v jedrsko energijo, dotaknil se je tudi notranjepolitičnih tem.

V oddaji Glas Slovenije v EU smo gostili evropsko poslanko iz vrst Evropske ljudske stranke/NSi Ljudmilo Novak. Spregovorila je o delu v evropskem parlamentu, epidemiji, obisku v Izraelu, dogajanju na zunanji meji Evropske unije pa tudi o podnebni konferenci v Glasgowu.

Po objavi izjave Slovenske škofovske konference in Slovenske karitas s pozivom vernikom in duhovnikom k odgovornosti smo z ljubljanskim nadškofom posneli pogovor o tem, kako še živi solidarnost in kako vidi sobrate duhovnike, ki razmišljajo o cepljenju drugače. 

Parlamentarne volitve bodo predvidoma 24. aprila. Predsednik republike Borut Pahor bo akt o tem podpisal februarja prihodnje leto, odločitev pa je sprejel po današnjem posvetu z vodji poslanskih skupin. Medtem se iz vrst opozicije še naprej vrstijo pozivi k predčasnim volitvam, ki pa so po mnenju analitikov malo verjetne. Omenjeno je za naš radio komentiral dr. Miro Haček, ki je spregovoril tudi o soočenju z epidemijo in vplivu tega na stabilnosti vlade. Dotaknil se je tudi predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. 

Ob minulem prazniku vseh svetih in dnevu vernih duš se spominjamo tudi žrtev revolucije, ki počivajo v številnih grobiščih in moriščih po državi. Te žrtve lahko posvojite in zanje molite, nam je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala idejna vodja pobude Vseposvojitev Romana Bider.

V·eraj so potrdili najvi·ji dele· pozitivnih testov od za·etka epidemije in sicer skoraj 38 odstotkov. Odkrili so 2.292 novih oku·enih. Da je stanje resno potrjujejo tudi ·tevilke ljudi v bolni·nicah: v·eraj je bilo zaradi covida hospitaliziranih 570 bolnikov, od tega 131 na intenzivni negi. Umrlo je 10 ljudi. In kaj lahko storimo, da bi pomagali zajeziti ·irjenje oku·be? Predsednik Zdru·enja slovenskih katoli·kih zdravnikov dr. Janez Dolinar poudarja predvsem spo·tovanje ukrepov, kot so no·enje maske, umivanje in razku·evanje rok in prezra·evanje prostorov. Obenem pa nas je korona nau·ila, da mora bolan ·lovek ostati doma. Pomemben na·in za zajezitev epidemije pa je gotovo cepljenje. V Sloveniji je polno cepljenih 53 odstotkov prebivalcev.

Vlada je regulirala višino marže za kurilno olje, v prihodnje pa bo najverjetneje na energetski trg morala poseči še z nekaterimi drugimi ukrepi. Med njimi se omenja energetske vavčerje, ki jim je naklonjen tudi ekonomist Matej Lahovnik. Ta je v pogovoru za naš radio pojasnil, da država najlažje vpliva na cene električne energije, hkrati pa ima različne možnosti, kako lahko pomaga najranljivejšim in gospodarstvu. 

Ustavno sodišče je nedavno zadržalo vladni odlok, ki za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti ali cepljenja. Za zadržanje odloka je glasovalo sedem ustavnih sodnikov, dva, Klemen Jaklič in Marko Šorli, sta bila proti. Odklonilni in preostala pritrdilna ločena mnenja je ustavno sodišče objavilo kar štiri dni po odločitvi večine. Kot je zapisal sodnik Jaklič sta izguba življenja in zdravja zaradi slabše stopnje precepljenosti sredi epidemije nesporno hujši škodljivi posledici. To je ponovil tudi v posebnem pogovoru za Radio Ognjišče.

Slovenija je že dalj časa močno razdeljena. Pred dobrim letom in pol je za krmilo stopila tretja vlada Janeza Janše, ki bi se morala osredotočiti na boj proti novemu koronavirusu ter njegovim posledicam v družbi in gospodarstvu. A praktično od samega začetka bije vse ostale boje - z opozicijo, različnimi interesnimi skupinami, celo mediji, tožilstvom in sodstvom. Komu koristijo trenutne napete razmere? Govorili smo s političnim komentatorjem dr. Petrom Gregorčičem.

V Mozaiku dneva smo predvajali pogovor s profesorico za evropsko pravo na treh fakultetah na Dunaju in tudi na Fakulteti za upravo v Ljubljani dr. Verico Trstenjak. V pogovoru, ki smo ga posneli 15. septembra 2021 je spregovorila o svoji novi knjigi, ki na podlagi prakse govori o spoštovanju človekovih pravic v luči Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in je izšla pri GV Založbi. Zanimalo nas je ali gre pri uporabi zaščitnih mask, cepljenju, upoštevanju pogoja PCT in testiranju za poseg v človekove pravice. Dr. Trstenjakova je ob sklepu pogovora na kratko odgovorila še na vprašanje ali je Sloveniji v 30-letih povsem uspela tranzicija na področju pravosodja.

Geopolitični analitik dr. Laris Gaiser je za naš radio komentiral sklepe vrha EU-Zahodni Balkan. Poudaril je, da je Evropska unija regiji dala jasno sporočilo. To je, da v kratkem evropske perspektive za države v tej regiji ni.

Slavljenje življenja in praznično vzdušje – s temi besedami bi lahko opisali sobotni že tretji Pohod za življenje, ki se ga je udeležilo več kot 700 ljudi iz vse Slovenije.

Vodje opozicijskih strank LMŠ, SD, Levica in SAB - Marjan Šarec, Tanja Fajon, Luka Mesec in Alenka Bratušek, so na Trgu republike v Ljubljani podpisali sporazum o povolilnem sodelovanju. Največji skupni imenovalec dogovora je po volitvah ne-sodelovati s trenutnimi koalicijskimi strankami. Za komentar smo poklicali političnega komentatorja in vodjo miselnega vozlišča Fokus 2031 Marka Balažica. 

Za komentar po nemških volitvah in napoved, kakšno koalicijo lahko pričakujejo v Nemčiji smo vprašali dr. Aleša Mavra iz mariborske Filozofske fakultete.

Da je bila služba duhovnega pomočnika pomoč v najboljšem pomenu besede, je za naš radio povedal krški oz. celovški škof Jože Marketz. Sele in Obirsko sta dve župniji, kjer liturgija ni dvojezična, ampak samo slovenska, zato je zelo vesel, ker redno pomagata duhovnika iz Slovenije, saj to vernike navdaja z veliko hvaležnostjo. Naglasil je še, da je Andrej Saje tudi med pandemijo skrbel za vernike v Selah ter poleg maš in liturgij poskrbel tudi za duhovne vaje po spletu, ki so se mu pridružili številni iz južne Koroške. Poskrbel je tudi naslednika v Selah - to bo David Kraner.  Župnik v Bilčovsu, dekan in predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof je poudari, da so ga ljudje zelo lepo sprejeli, saj je Saje študiran in komunikativen človek, ki je globoko zasidran v Bogu. Želi mu, da bi ostal zakoreninjen v Bogu in da bi dobro služil svoji škofiji in slovenski Cerkvi ter imel posluh za duho

Današnjega škofovskega posvečenja v Mirni Peči pri Novem mestu se veselijo tudi v Selah in Bajdišah, kjer je dr. Andrej Saje pomagal zadnjih sedem let. Da se je tam dobro počuti in bil srčno sprejet, nam je povedala Hijacinta Dovjak, članica farnega sveta v Selah: »Njegove pridige in razlaga božje besede so bile globoke in jedrnate. Imel je odprto uho za vsakega, ki si je želel pogovora. Spremljal je tudi delovanja naših društev in se udeleževal prireditev.« Selska fara je novoimenovanemu škofu podarila škofovsko palico.

V Varšavi se je včeraj končala mednarodna konferenca za zaščito otrok v Cerkvi. Škofje in drugi predstavniki iz srednje in vzhodne Evrope so na zasedanju prisluhnili tudi žrtvam zlorab. O obravnavi žrtev so govorili tudi v delovnih skupinah.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da je bila skupna beseda, ki se je pojavila v razpravi, strah. »Strah pri odgovornih v Cerkvi, strah pri žrtvah, strah pri njihovih družinah, strah v cerkvenih skupnostih, kjer se je morda to zgodilo, se pravi en splošen pečat strahu, ki zaznamuje ravnanje in odločanje.« Zato je po njegovih besedah potrebna osvoboditev od tega strahu. »Kar se mi zdi pomembno, je vzpostaviti pravo pot za to, da pridemo skupaj. Moja izkušnja je, da se še ne pogovarjamo, ampak se samo poslušamo, karkoli pride na dan. Potrebno pa je, da se začnemo tudi pogovarjati.« Pristopi do žrtev med škofi so različni. »Moram reči, to bom povedal odkrito – naredil sem napako, ker sem sprejel več žrtev hkrati. Tega ne bom naredil več. So pa vrata vedno odprta za žrtve, da pridejo.« S. Magda Burger, prav tako udeleženka konference v Varšavi, je dodala, da je pri dialogu najprej treba odpraviti predsodke. »Institucionalna Cerkev je deležna mnogih predsodkov. In če se hočemo pogovarjati z institucijo – zdaj grdo govorim, pa vendarle – moramo verjeti, da je tudi na institucionalni strani dobra volja. Če tega ne verjamemo, je naš pogovor z institucijo že vnaprej obsojen na propad. To smo na konferenci zelo dobro slišali in v bistvu smo dobili potrditev za to, kar sami mislimo in kar sami raziskujemo.« Oba sogovornika sta poudarila, da je za zaščito mladoletnih odgovorno celotno Božje ljudstvo. Ne smemo samo čakati, kaj bo naredil drugi, ampak kaj lahko jaz naredim.

Pogovarjali smo se z etnologinjo in publicistko Alenko Veber iz Babnega Polja, ki živi s svojo mamo, ki ima že slaba štiri leta demenco. Kaj jo je naučilo to življenej, kaj zahteva največ njenega truda in s čim se ne trudi več ter o nastajajoči knjigi nam je več povedala v pogovoru, katerega odlomke ste slišali v našem jutranjem programu torka, 21. septembra 2021.

Število prebolevnikov po covid-19, ki se soočajo s številnimi posledicami te bolezni, je vse več. Pri tem je fizioterapija pomemben del rehabilitacije in uspešnejšega okrevanja. Na to so opozorili ob nedavnem Svetovnem dnevu fizioterapije, ki letos poteka pod naslovom »Rehabilitacija in dolgotrajni covid«. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu – Soča je bilo mogoče slišati, da je dolgotrajni covid večsistemska bolezen. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imelo zdravstvene težave en mesec po prebolelem covidu še 25 odstotkov oseb, po podatkih Svetovne zveze za fizioterapijo pa deset odstotkov še po dvanajstih tednih ali dlje.

Po ZDA se ob dvajseti obletnici spominjajo napadov 11. septembra 2001. Obletnica sovpada s koncem najdaljše vojne v zgodovini ZDA, ki so jo té bojevale proti talibanom.  Ti so v Afganistanu spet na oblasti, svet pa ima več vprašanj kot odgovorov. Kako so napadi spremenili silnice moči po svetu, smo se pogovarjali z geopolitičnim analitikom in izrednim profesorjem za varnostne vede dr. Larisom Gaiserjem.

V Sloveniji so bili lanski maturantje iz Argentine, skupina Rast 49. Med drugim so nastopili na Romanju treh Slovenij na Svetih Višarjah.

Za zamejce in izseljence bodo tudi v novem študijskem letu na voljo štipendije, ki jih podeljuje Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Sredstva so na voljo za študij na višješolskem ali visokošolskem programu 1. ali 2. stopnje. Skupaj je na voljo kar 275.000 evrov. Osnovna štipendija znaša slabih 205 evrov, na voljo so tudi dodatki. Štipendijo lahko pridobi Slovenec s stalnim pribevališčem izven Slovenije, ki ima bodisi slovensko državljanstvo, bodisi status Slovenca brez državljanstva ali je brez enega ali drugega. Seveda pa mora to dokazati z odločbo ali mnenjem Urada za Slovence po svetu, dokazilom slovenskega izseljenskega društva ali potrdilom ene od krovnih slovenskih organizacij v zamejstvu. Več točk pri končnem merilu prinese tudi aktivno sodelovanje v slovenskih društvih. Rok za predložitev vlog je 30. september, na Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad jo je možno poslati tudi elektronsko, a le če je podpisana s kvalificiranim digitalnim potrdilom.

Po terorističnih akcijah v neposredni bližini kabulskega letališča se pojavlja vse več vprašanj o varnostnih razmerah in pričakovanem razvoju dogodkov. O omenjenem je za naš radio spregovoril obramboslovec dr. Vladimir Prebilič, ki ocenjuje, da bi se varnostne razmere lahko izboljšale, ko bodo talibani nadzorovali območje, skrbi pa ga talibansko ravnanje, ki je drugačno, kot je bilo sprva prikazano.