Bogdan Dolenc: Sinodalna Cerkev je Cerkev, ki posluša
O temeljnem poslanstu Cerkve na območju Amazonije.
3. 10. 2019
Bogdan Dolenc: Sinodalna Cerkev je Cerkev, ki posluša
O temeljnem poslanstu Cerkve na območju Amazonije.
VEČ ...|3. 10. 2019
Bogdan Dolenc: Sinodalna Cerkev je Cerkev, ki posluša
O temeljnem poslanstu Cerkve na območju Amazonije.
VEČ ...|23. 1. 2020
Jože Plut: Ponižna drznost
Mnogo, ne samo vernih ljudi mi je ob zadnjih dogodkih v Cerkvi na Slovenskem izrazilo svojo zaskrbljenost.
Jože Plut: Ponižna drznost
Mnogo, ne samo vernih ljudi mi je ob zadnjih dogodkih v Cerkvi na Slovenskem izrazilo svojo zaskrbljenost.
VEČ ...|23. 1. 2020
VEČ ...|16. 1. 2020
Bogdan Dolenc: (Ne)kultura odmetavanja in brezbrižnosti
Najlepša božična pesem, ki je leta 1818 prvič zazvenela v Oberndorfu pri Salzburgu, izvirno prinaša tudi naslednjo, manj znano kitico: Tiha noč, sveta noč.
Bogdan Dolenc: (Ne)kultura odmetavanja in brezbrižnosti
Najlepša božična pesem, ki je leta 1818 prvič zazvenela v Oberndorfu pri Salzburgu, izvirno prinaša tudi naslednjo, manj znano kitico: Tiha noč, sveta noč.
Bogdan Dolenc: (Ne)kultura odmetavanja in brezbrižnosti
Najlepša božična pesem, ki je leta 1818 prvič zazvenela v Oberndorfu pri Salzburgu, izvirno prinaša tudi naslednjo, manj znano kitico: Tiha noč, sveta noč.
VEČ ...|16. 1. 2020
Bogdan Dolenc: (Ne)kultura odmetavanja in brezbrižnosti
Najlepša božična pesem, ki je leta 1818 prvič zazvenela v Oberndorfu pri Salzburgu, izvirno prinaša tudi naslednjo, manj znano kitico: Tiha noč, sveta noč.
VEČ ...|9. 1. 2020
David Kraner: Cerkev v številkah
Publikacija Slovenske škofovske konference Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji 2019 predstavlja na enem mestu veliko poslanstvo, ki ga Cerkev uresničuje preko (nad)škofij, župnij, redovnih skupnosti, katoliških društev in drugih ustanov, ki so v službi naših ljudi.
David Kraner: Cerkev v številkah
Publikacija Slovenske škofovske konference Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji 2019 predstavlja na enem mestu veliko poslanstvo, ki ga Cerkev uresničuje preko (nad)škofij, župnij, redovnih skupnosti, katoliških društev in drugih ustanov, ki so v službi naših ljudi.
David Kraner: Cerkev v številkah
Publikacija Slovenske škofovske konference Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji 2019 predstavlja na enem mestu veliko poslanstvo, ki ga Cerkev uresničuje preko (nad)škofij, župnij, redovnih skupnosti, katoliških društev in drugih ustanov, ki so v službi naših ljudi.
VEČ ...|9. 1. 2020
David Kraner: Cerkev v številkah
Publikacija Slovenske škofovske konference Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji 2019 predstavlja na enem mestu veliko poslanstvo, ki ga Cerkev uresničuje preko (nad)škofij, župnij, redovnih skupnosti, katoliških društev in drugih ustanov, ki so v službi naših ljudi.
VEČ ...|2. 1. 2020
Nataša Govekar: Oznanjanje evangelija in ne ohranjanje sebe
Naše upanje je v Gospodu in ne v organizacijskih strategijah.
Nataša Govekar: Oznanjanje evangelija in ne ohranjanje sebe
Naše upanje je v Gospodu in ne v organizacijskih strategijah.
Nataša Govekar: Oznanjanje evangelija in ne ohranjanje sebe
Naše upanje je v Gospodu in ne v organizacijskih strategijah.
VEČ ...|2. 1. 2020
Nataša Govekar: Oznanjanje evangelija in ne ohranjanje sebe
Naše upanje je v Gospodu in ne v organizacijskih strategijah.
VEČ ...|26. 12. 2019
Ali znamo biti hvaležni?
V komentarju se avtorica Metka Klevišar sprašuje, ali znamo biti hvaležni? Če bomo znali biti hvaležni, bomo tudi veliko laže in bolj zadovoljno živeli.
Ali znamo biti hvaležni?
V komentarju se avtorica Metka Klevišar sprašuje, ali znamo biti hvaležni? Če bomo znali biti hvaležni, bomo tudi veliko laže in bolj zadovoljno živeli.
Ali znamo biti hvaležni?
V komentarju se avtorica Metka Klevišar sprašuje, ali znamo biti hvaležni? Če bomo znali biti hvaležni, bomo tudi veliko laže in bolj zadovoljno živeli.
VEČ ...|26. 12. 2019
Ali znamo biti hvaležni?
V komentarju se avtorica Metka Klevišar sprašuje, ali znamo biti hvaležni? Če bomo znali biti hvaležni, bomo tudi veliko laže in bolj zadovoljno živeli.
VEČ ...|19. 12. 2019
Boštjan Debevec: Koga lahko še položimo v letošnje jasli
Pred časom sva se z ženo peljala na Štajersko, da se posloviva od znanca, ki se je dolgo boril s hudo boleznijo.
Boštjan Debevec: Koga lahko še položimo v letošnje jasli
Pred časom sva se z ženo peljala na Štajersko, da se posloviva od znanca, ki se je dolgo boril s hudo boleznijo.
Boštjan Debevec: Koga lahko še položimo v letošnje jasli
Pred časom sva se z ženo peljala na Štajersko, da se posloviva od znanca, ki se je dolgo boril s hudo boleznijo.
VEČ ...|19. 12. 2019
Boštjan Debevec: Koga lahko še položimo v letošnje jasli
Pred časom sva se z ženo peljala na Štajersko, da se posloviva od znanca, ki se je dolgo boril s hudo boleznijo.
VEČ ...|12. 12. 2019
Hanzi Tomažič: Sporočilo s Podjunskega polja
Kako naj vam opišem vso radostno presenečenje, vso tiho zadoščenje, vso pristno veselje, spontano zvonjenje v kaki podeželski vasi, navdušeno všečkanje po socialnih medijih, nasmejane obraze ob priložnostnem srečanju, ves ponos, vse hvaležne molitve, vse goreče prošnje, vse čestitke?
Hanzi Tomažič: Sporočilo s Podjunskega polja
Kako naj vam opišem vso radostno presenečenje, vso tiho zadoščenje, vso pristno veselje, spontano zvonjenje v kaki podeželski vasi, navdušeno všečkanje po socialnih medijih, nasmejane obraze ob priložnostnem srečanju, ves ponos, vse hvaležne molitve, vse goreče prošnje, vse čestitke?
Hanzi Tomažič: Sporočilo s Podjunskega polja
Kako naj vam opišem vso radostno presenečenje, vso tiho zadoščenje, vso pristno veselje, spontano zvonjenje v kaki podeželski vasi, navdušeno všečkanje po socialnih medijih, nasmejane obraze ob priložnostnem srečanju, ves ponos, vse hvaležne molitve, vse goreče prošnje, vse čestitke?
VEČ ...|12. 12. 2019
Hanzi Tomažič: Sporočilo s Podjunskega polja
Kako naj vam opišem vso radostno presenečenje, vso tiho zadoščenje, vso pristno veselje, spontano zvonjenje v kaki podeželski vasi, navdušeno všečkanje po socialnih medijih, nasmejane obraze ob priložnostnem srečanju, ves ponos, vse hvaležne molitve, vse goreče prošnje, vse čestitke?
VEČ ...|5. 12. 2019
Marija Burnik: Koliko dobrih mož potrbujemo
Odvisno ali vprašamo trgovca, otroka ali politika s te ali one strani.
Marija Burnik: Koliko dobrih mož potrbujemo
Odvisno ali vprašamo trgovca, otroka ali politika s te ali one strani.
Marija Burnik: Koliko dobrih mož potrbujemo
Odvisno ali vprašamo trgovca, otroka ali politika s te ali one strani.
VEČ ...|5. 12. 2019
Marija Burnik: Koliko dobrih mož potrbujemo
Odvisno ali vprašamo trgovca, otroka ali politika s te ali one strani.
VEČ ...|28. 11. 2019
Peter Tomažič: Vzgoja za dobro se začne na peskovniku
Velikokrat lahko slišimo, kako mama dopoveduje majhnemu otroku na igrišču, da je treba igrače deliti z drugimi otroki.
Peter Tomažič: Vzgoja za dobro se začne na peskovniku
Velikokrat lahko slišimo, kako mama dopoveduje majhnemu otroku na igrišču, da je treba igrače deliti z drugimi otroki.
Peter Tomažič: Vzgoja za dobro se začne na peskovniku
Velikokrat lahko slišimo, kako mama dopoveduje majhnemu otroku na igrišču, da je treba igrače deliti z drugimi otroki.
VEČ ...|28. 11. 2019
Peter Tomažič: Vzgoja za dobro se začne na peskovniku
Velikokrat lahko slišimo, kako mama dopoveduje majhnemu otroku na igrišču, da je treba igrače deliti z drugimi otroki.
VEČ ...|21. 11. 2019
Matic Zupančič: Skupaj lahko obvarujemo otroke v internetu
V preteklem tednu je papež v Vatikanu gostil kar nekaj pomembnih ljudi, ki imajo moč, da lahko odločilno pripomorejo k temu, da bodo otroci varnejši na internetu.
Matic Zupančič: Skupaj lahko obvarujemo otroke v internetu
V preteklem tednu je papež v Vatikanu gostil kar nekaj pomembnih ljudi, ki imajo moč, da lahko odločilno pripomorejo k temu, da bodo otroci varnejši na internetu.
Matic Zupančič: Skupaj lahko obvarujemo otroke v internetu
V preteklem tednu je papež v Vatikanu gostil kar nekaj pomembnih ljudi, ki imajo moč, da lahko odločilno pripomorejo k temu, da bodo otroci varnejši na internetu.
VEČ ...|21. 11. 2019
Matic Zupančič: Skupaj lahko obvarujemo otroke v internetu
V preteklem tednu je papež v Vatikanu gostil kar nekaj pomembnih ljudi, ki imajo moč, da lahko odločilno pripomorejo k temu, da bodo otroci varnejši na internetu.
VEČ ...|14. 11. 2019
Berlinski zid in zid v glavah
Materialni zid med Vzhodom in Zahodom je padel. V Sloveniji pa nevidni zidovi med nami ostajajo.
Berlinski zid in zid v glavah
Materialni zid med Vzhodom in Zahodom je padel. V Sloveniji pa nevidni zidovi med nami ostajajo.
Berlinski zid in zid v glavah
Materialni zid med Vzhodom in Zahodom je padel. V Sloveniji pa nevidni zidovi med nami ostajajo.
VEČ ...|14. 11. 2019
Berlinski zid in zid v glavah
Materialni zid med Vzhodom in Zahodom je padel. V Sloveniji pa nevidni zidovi med nami ostajajo.
VEČ ...|7. 11. 2019
Branko Cestnik: Sinodalnost in ravnotežje
Eno močnejših sporočil amazonske sinode je tisto, ki ga imamo vedno pred očmi, a o njem ne razmišljamo veliko, to je, da je bila najprej sinoda, potem amazonska.
Branko Cestnik: Sinodalnost in ravnotežje
Eno močnejših sporočil amazonske sinode je tisto, ki ga imamo vedno pred očmi, a o njem ne razmišljamo veliko, to je, da je bila najprej sinoda, potem amazonska.
Branko Cestnik: Sinodalnost in ravnotežje
Eno močnejših sporočil amazonske sinode je tisto, ki ga imamo vedno pred očmi, a o njem ne razmišljamo veliko, to je, da je bila najprej sinoda, potem amazonska.
VEČ ...|7. 11. 2019
Branko Cestnik: Sinodalnost in ravnotežje
Eno močnejših sporočil amazonske sinode je tisto, ki ga imamo vedno pred očmi, a o njem ne razmišljamo veliko, to je, da je bila najprej sinoda, potem amazonska.
VEČ ...|31. 10. 2019
Ivan Štuhec: Za poštenost gre
Etiki, moralisti in pravniki imajo skupni imenovalec pri presojanju nekega dejanja.
Ivan Štuhec: Za poštenost gre
Etiki, moralisti in pravniki imajo skupni imenovalec pri presojanju nekega dejanja.
Ivan Štuhec: Za poštenost gre
Etiki, moralisti in pravniki imajo skupni imenovalec pri presojanju nekega dejanja.
VEČ ...|31. 10. 2019
Ivan Štuhec: Za poštenost gre
Etiki, moralisti in pravniki imajo skupni imenovalec pri presojanju nekega dejanja.
VEČ ...|24. 10. 2019
Vinko Škafar: Blagoslov za Slovence in Hrvate
Sobotno slovensko-hrvaško srečanje pri evharističnem bogoslužju v Krašiću je povezalo okrog 3.500 vernikov.
Vinko Škafar: Blagoslov za Slovence in Hrvate
Sobotno slovensko-hrvaško srečanje pri evharističnem bogoslužju v Krašiću je povezalo okrog 3.500 vernikov.
Vinko Škafar: Blagoslov za Slovence in Hrvate
Sobotno slovensko-hrvaško srečanje pri evharističnem bogoslužju v Krašiću je povezalo okrog 3.500 vernikov.
VEČ ...|24. 10. 2019
Vinko Škafar: Blagoslov za Slovence in Hrvate
Sobotno slovensko-hrvaško srečanje pri evharističnem bogoslužju v Krašiću je povezalo okrog 3.500 vernikov.
VEČ ...|17. 10. 2019
Matjaž Križnar: Poslani k vsem ljudem
Ali nosimo v sebi zavest, da smo kristjani – »Kristonosci«?
Matjaž Križnar: Poslani k vsem ljudem
Ali nosimo v sebi zavest, da smo kristjani – »Kristonosci«?
Matjaž Križnar: Poslani k vsem ljudem
Ali nosimo v sebi zavest, da smo kristjani – »Kristonosci«?
VEČ ...|17. 10. 2019
Matjaž Križnar: Poslani k vsem ljudem
Ali nosimo v sebi zavest, da smo kristjani – »Kristonosci«?
VEČ ...|10. 10. 2019
Robert Petkovšek: Bratski humanizem – odgovor Cerkve na antropološko krizo
Živimo v poplavi apokaliptičnih poročil, ki dogajanja doma in po svetu prikazujejo, kakor da bo že jutri konec sveta.
Robert Petkovšek: Bratski humanizem – odgovor Cerkve na antropološko krizo
Živimo v poplavi apokaliptičnih poročil, ki dogajanja doma in po svetu prikazujejo, kakor da bo že jutri konec sveta.
Robert Petkovšek: Bratski humanizem – odgovor Cerkve na antropološko krizo
Živimo v poplavi apokaliptičnih poročil, ki dogajanja doma in po svetu prikazujejo, kakor da bo že jutri konec sveta.
VEČ ...|10. 10. 2019
Robert Petkovšek: Bratski humanizem – odgovor Cerkve na antropološko krizo
Živimo v poplavi apokaliptičnih poročil, ki dogajanja doma in po svetu prikazujejo, kakor da bo že jutri konec sveta.
VEČ ...|26. 9. 2019
Kakšen je naš odnos do stvarstva?
Kristjani izpovedujemo vero v Boga Stvarnika neba in zemlje, Boga, ki se nam je razodel in se nam je razodeval skozi zgodovino odrešenja, ki je zapisana v knjigah Stare in Nove zaveze, pa tudi po »knjigi stvarstva«.
Kakšen je naš odnos do stvarstva?
Kristjani izpovedujemo vero v Boga Stvarnika neba in zemlje, Boga, ki se nam je razodel in se nam je razodeval skozi zgodovino odrešenja, ki je zapisana v knjigah Stare in Nove zaveze, pa tudi po »knjigi stvarstva«.
Kakšen je naš odnos do stvarstva?
Kristjani izpovedujemo vero v Boga Stvarnika neba in zemlje, Boga, ki se nam je razodel in se nam je razodeval skozi zgodovino odrešenja, ki je zapisana v knjigah Stare in Nove zaveze, pa tudi po »knjigi stvarstva«.
VEČ ...|26. 9. 2019
Kakšen je naš odnos do stvarstva?
Kristjani izpovedujemo vero v Boga Stvarnika neba in zemlje, Boga, ki se nam je razodel in se nam je razodeval skozi zgodovino odrešenja, ki je zapisana v knjigah Stare in Nove zaveze, pa tudi po »knjigi stvarstva«.
VEČ ...|19. 9. 2019
Jernej Pisk: Kolesarska učna ura
Šport je danes v središču medijskega dogajanja. Kljub pripombam nekaterih, češ kaj boš s športom ali nimaš resnega dela, pa so v tej nekoristni dejavnosti krščanski voditelji skozi stoletja prepoznavali velik vzgojni potencial.
Jernej Pisk: Kolesarska učna ura
Šport je danes v središču medijskega dogajanja. Kljub pripombam nekaterih, češ kaj boš s športom ali nimaš resnega dela, pa so v tej nekoristni dejavnosti krščanski voditelji skozi stoletja prepoznavali velik vzgojni potencial.
Jernej Pisk: Kolesarska učna ura
Šport je danes v središču medijskega dogajanja. Kljub pripombam nekaterih, češ kaj boš s športom ali nimaš resnega dela, pa so v tej nekoristni dejavnosti krščanski voditelji skozi stoletja prepoznavali velik vzgojni potencial.
VEČ ...|19. 9. 2019
Jernej Pisk: Kolesarska učna ura
Šport je danes v središču medijskega dogajanja. Kljub pripombam nekaterih, češ kaj boš s športom ali nimaš resnega dela, pa so v tej nekoristni dejavnosti krščanski voditelji skozi stoletja prepoznavali velik vzgojni potencial.
VEČ ...|12. 9. 2019
Tomaž Kete: Poklican si, da ljubiš
Vse se začne v srcu, na skrivnem. Tam, kjer se človek odloča, koga bo poslušal.
Tomaž Kete: Poklican si, da ljubiš
Vse se začne v srcu, na skrivnem. Tam, kjer se človek odloča, koga bo poslušal.
Tomaž Kete: Poklican si, da ljubiš
Vse se začne v srcu, na skrivnem. Tam, kjer se človek odloča, koga bo poslušal.
VEČ ...|12. 9. 2019
Tomaž Kete: Poklican si, da ljubiš
Vse se začne v srcu, na skrivnem. Tam, kjer se človek odloča, koga bo poslušal.
VEČ ...|5. 9. 2019
Jože Mlakar: 29 miljonov
Pred nekaj dnevi je bila na RTV kratka razprava o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Različni govorci so izražali svoja mnenja podpore ali nasprotovanja tej zamisli. Med glavnimi poudarki je bila zahteva po transparentnosti investicije.
Jože Mlakar: 29 miljonov
Pred nekaj dnevi je bila na RTV kratka razprava o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Različni govorci so izražali svoja mnenja podpore ali nasprotovanja tej zamisli. Med glavnimi poudarki je bila zahteva po transparentnosti investicije.
Jože Mlakar: 29 miljonov
Pred nekaj dnevi je bila na RTV kratka razprava o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Različni govorci so izražali svoja mnenja podpore ali nasprotovanja tej zamisli. Med glavnimi poudarki je bila zahteva po transparentnosti investicije.
VEČ ...|5. 9. 2019
Jože Mlakar: 29 miljonov
Pred nekaj dnevi je bila na RTV kratka razprava o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Različni govorci so izražali svoja mnenja podpore ali nasprotovanja tej zamisli. Med glavnimi poudarki je bila zahteva po transparentnosti investicije.
VEČ ...|29. 8. 2019
Z mladimi na digitalno celino
Izzivi za svetost v digitalnem svetu.
Z mladimi na digitalno celino
Izzivi za svetost v digitalnem svetu.
VEČ ...|29. 8. 2019
VEČ ...|22. 8. 2019
Rana, ki jo je mogoče ozdraviti
Povzetek pridige škofa Štumpfa na bogoslužju 17. avgusta 2019 ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu.
Rana, ki jo je mogoče ozdraviti
Povzetek pridige škofa Štumpfa na bogoslužju 17. avgusta 2019 ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu.
Rana, ki jo je mogoče ozdraviti
Povzetek pridige škofa Štumpfa na bogoslužju 17. avgusta 2019 ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu.
VEČ ...|22. 8. 2019
Rana, ki jo je mogoče ozdraviti
Povzetek pridige škofa Štumpfa na bogoslužju 17. avgusta 2019 ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu.
VEČ ...|15. 8. 2019
Edvard Kovač: Milina materine roke
O Marijinem vnebovzetju in Marijinih upodobitvah.
Edvard Kovač: Milina materine roke
O Marijinem vnebovzetju in Marijinih upodobitvah.
VEČ ...|15. 8. 2019
VEČ ...|8. 8. 2019
S. Emanuela Žerdin: Jubilejno leto naj bo sveto leto
O 100. obletnici priklučitve Prekmurja k matični domovini.
S. Emanuela Žerdin: Jubilejno leto naj bo sveto leto
O 100. obletnici priklučitve Prekmurja k matični domovini.
S. Emanuela Žerdin: Jubilejno leto naj bo sveto leto
O 100. obletnici priklučitve Prekmurja k matični domovini.
VEČ ...|8. 8. 2019
S. Emanuela Žerdin: Jubilejno leto naj bo sveto leto
O 100. obletnici priklučitve Prekmurja k matični domovini.
VEČ ...|1. 8. 2019
Graditelj živih občestev
O tem, kakšne duhovnike želimo imeti, je razmišljal Janez Lesnika.
Graditelj živih občestev
O tem, kakšne duhovnike želimo imeti, je razmišljal Janez Lesnika.
Graditelj živih občestev
O tem, kakšne duhovnike želimo imeti, je razmišljal Janez Lesnika.
VEČ ...|1. 8. 2019
Graditelj živih občestev
O tem, kakšne duhovnike želimo imeti, je razmišljal Janez Lesnika.
VEČ ...|25. 7. 2019
Utihniti v monološkosti
»Vsega je preveč.« To je tipični stavek, ki ga dandanes slišimo ali pa tudi izrečemo. Tako je svoj komentar začel p. Milan Bizant. V celoti si ga lahko preberete v aktualni številki tednika Družina.
Utihniti v monološkosti
»Vsega je preveč.« To je tipični stavek, ki ga dandanes slišimo ali pa tudi izrečemo. Tako je svoj komentar začel p. Milan Bizant. V celoti si ga lahko preberete v aktualni številki tednika Družina.
Utihniti v monološkosti
»Vsega je preveč.« To je tipični stavek, ki ga dandanes slišimo ali pa tudi izrečemo. Tako je svoj komentar začel p. Milan Bizant. V celoti si ga lahko preberete v aktualni številki tednika Družina.
VEČ ...|25. 7. 2019
Utihniti v monološkosti
»Vsega je preveč.« To je tipični stavek, ki ga dandanes slišimo ali pa tudi izrečemo. Tako je svoj komentar začel p. Milan Bizant. V celoti si ga lahko preberete v aktualni številki tednika Družina.
VEČ ...|18. 7. 2019
Ateistične počitnice
Logos p. Branka Cestnika z zadnje strani tednika Družina.
Ateistične počitnice
Logos p. Branka Cestnika z zadnje strani tednika Družina.
VEČ ...|18. 7. 2019
VEČ ...|11. 7. 2019
Vsi bolniki imajo pravico do varnosti
Pred nekaj dnevi je francosko kasacijsko sodišče odločilo, da je potrebno izstradati in izžejati 42-letnega Vincenta Lamberta, ki je leta 2008 preživel prometno nesrečo.
Vsi bolniki imajo pravico do varnosti
Pred nekaj dnevi je francosko kasacijsko sodišče odločilo, da je potrebno izstradati in izžejati 42-letnega Vincenta Lamberta, ki je leta 2008 preživel prometno nesrečo.
Vsi bolniki imajo pravico do varnosti
Pred nekaj dnevi je francosko kasacijsko sodišče odločilo, da je potrebno izstradati in izžejati 42-letnega Vincenta Lamberta, ki je leta 2008 preživel prometno nesrečo.
VEČ ...|11. 7. 2019
Vsi bolniki imajo pravico do varnosti
Pred nekaj dnevi je francosko kasacijsko sodišče odločilo, da je potrebno izstradati in izžejati 42-letnega Vincenta Lamberta, ki je leta 2008 preživel prometno nesrečo.
VEČ ...|4. 7. 2019
Sebastjan Valentan: Je Šarec razumel papeževo sporočilo?
Srečanje voditeljev dveh majhnih držav, od katerih ima ena bistveno večji vpliv na mednarodnem področju kot druga, lahko razumemo kot priložnost za ureditev nekaterih pomembnih družbenih vprašanj.
Sebastjan Valentan: Je Šarec razumel papeževo sporočilo?
Srečanje voditeljev dveh majhnih držav, od katerih ima ena bistveno večji vpliv na mednarodnem področju kot druga, lahko razumemo kot priložnost za ureditev nekaterih pomembnih družbenih vprašanj.
Sebastjan Valentan: Je Šarec razumel papeževo sporočilo?
Srečanje voditeljev dveh majhnih držav, od katerih ima ena bistveno večji vpliv na mednarodnem področju kot druga, lahko razumemo kot priložnost za ureditev nekaterih pomembnih družbenih vprašanj.
VEČ ...|4. 7. 2019
Sebastjan Valentan: Je Šarec razumel papeževo sporočilo?
Srečanje voditeljev dveh majhnih držav, od katerih ima ena bistveno večji vpliv na mednarodnem področju kot druga, lahko razumemo kot priložnost za ureditev nekaterih pomembnih družbenih vprašanj.
VEČ ...|27. 6. 2019
Nora odločitev
Kje boste praznovali Veliko noč, ko bo konec vseh maš? Komentar o novomašnikih iz novomašne številke tednika Družina.
Nora odločitev
Kje boste praznovali Veliko noč, ko bo konec vseh maš? Komentar o novomašnikih iz novomašne številke tednika Družina.
Nora odločitev
Kje boste praznovali Veliko noč, ko bo konec vseh maš? Komentar o novomašnikih iz novomašne številke tednika Družina.
VEČ ...|27. 6. 2019
Nora odločitev
Kje boste praznovali Veliko noč, ko bo konec vseh maš? Komentar o novomašnikih iz novomašne številke tednika Družina.
VEČ ...|20. 6. 2019
Kakšen je moj odnos do duhovnikov?
Komentar zadnje številke tednika Družina. Bere Robert Božič.
Kakšen je moj odnos do duhovnikov?
Komentar zadnje številke tednika Družina. Bere Robert Božič.
Kakšen je moj odnos do duhovnikov?
Komentar zadnje številke tednika Družina. Bere Robert Božič.
VEČ ...|20. 6. 2019
Kakšen je moj odnos do duhovnikov?
Komentar zadnje številke tednika Družina. Bere Robert Božič.
VEČ ...|13. 6. 2019
Anton Česen: Neuresničevanje ustavne odločbe
Konec leta 2014 je ustavno sodišče odločilo o pritožbi staršev, ki so morali plačevati šolnino za osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok. odločba se je glasila, da morata vlada in parlament spremeniti zakon in zagotoviti stoodstotno sofinanciranje javno veljavnega programa osnovne šole - ne glede na to kdo je ustanoviteljj šole.
Anton Česen: Neuresničevanje ustavne odločbe
Konec leta 2014 je ustavno sodišče odločilo o pritožbi staršev, ki so morali plačevati šolnino za osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok. odločba se je glasila, da morata vlada in parlament spremeniti zakon in zagotoviti stoodstotno sofinanciranje javno veljavnega programa osnovne šole - ne glede na to kdo je ustanoviteljj šole.
Anton Česen: Neuresničevanje ustavne odločbe
Konec leta 2014 je ustavno sodišče odločilo o pritožbi staršev, ki so morali plačevati šolnino za osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok. odločba se je glasila, da morata vlada in parlament spremeniti zakon in zagotoviti stoodstotno sofinanciranje javno veljavnega programa osnovne šole - ne glede na to kdo je ustanoviteljj šole.
VEČ ...|13. 6. 2019
Anton Česen: Neuresničevanje ustavne odločbe
Konec leta 2014 je ustavno sodišče odločilo o pritožbi staršev, ki so morali plačevati šolnino za osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok. odločba se je glasila, da morata vlada in parlament spremeniti zakon in zagotoviti stoodstotno sofinanciranje javno veljavnega programa osnovne šole - ne glede na to kdo je ustanoviteljj šole.
VEČ ...|6. 6. 2019
Mojca Kepic: Zasebni vrtci so ogledalo
V teh dneh, ko so pred nami počitnice in se nam zdi, da je novo šolsko leto še daleč, se nadaljujejo razprave o spremembi zakona o vrtcih, ki med drugim spreminja tudi pravila o financiranju zasebnih vrtcev.
Mojca Kepic: Zasebni vrtci so ogledalo
V teh dneh, ko so pred nami počitnice in se nam zdi, da je novo šolsko leto še daleč, se nadaljujejo razprave o spremembi zakona o vrtcih, ki med drugim spreminja tudi pravila o financiranju zasebnih vrtcev.
Mojca Kepic: Zasebni vrtci so ogledalo
V teh dneh, ko so pred nami počitnice in se nam zdi, da je novo šolsko leto še daleč, se nadaljujejo razprave o spremembi zakona o vrtcih, ki med drugim spreminja tudi pravila o financiranju zasebnih vrtcev.
VEČ ...|6. 6. 2019
Mojca Kepic: Zasebni vrtci so ogledalo
V teh dneh, ko so pred nami počitnice in se nam zdi, da je novo šolsko leto še daleč, se nadaljujejo razprave o spremembi zakona o vrtcih, ki med drugim spreminja tudi pravila o financiranju zasebnih vrtcev.
VEČ ...|30. 5. 2019
Evropa brez kompasa
Komentar po in o volitvah v evropski parlament.
Evropa brez kompasa
Komentar po in o volitvah v evropski parlament.
VEČ ...|30. 5. 2019
VEČ ...|23. 5. 2019
Lojze Kozar: Družina družin
Vsaka družina želi zagotavljati vsem članom varnost mir in vsestranski napredek. Podoba družine nas spomni še na druge skupnosti - na župnijo, škofijo, narodno in državno skupnost. Koliko je v teh skupnostih družinskega duha?
Lojze Kozar: Družina družin
Vsaka družina želi zagotavljati vsem članom varnost mir in vsestranski napredek. Podoba družine nas spomni še na druge skupnosti - na župnijo, škofijo, narodno in državno skupnost. Koliko je v teh skupnostih družinskega duha?
Lojze Kozar: Družina družin
Vsaka družina želi zagotavljati vsem članom varnost mir in vsestranski napredek. Podoba družine nas spomni še na druge skupnosti - na župnijo, škofijo, narodno in državno skupnost. Koliko je v teh skupnostih družinskega duha?
VEČ ...|23. 5. 2019
Lojze Kozar: Družina družin
Vsaka družina želi zagotavljati vsem članom varnost mir in vsestranski napredek. Podoba družine nas spomni še na druge skupnosti - na župnijo, škofijo, narodno in državno skupnost. Koliko je v teh skupnostih družinskega duha?
VEČ ...|16. 5. 2019
Evropa - demokracija ali diktatura?
Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.
Evropa - demokracija ali diktatura?
Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.
Evropa - demokracija ali diktatura?
Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.
VEČ ...|16. 5. 2019
Evropa - demokracija ali diktatura?
Mladi pričakujejo, da odrasli odrastejo, vzamejo volilno pravico kot dolžnost in vrata v prihodnost, ki pripada mladim, odprejo z demokracijo, ne z diktaturo.
VEČ ...|9. 5. 2019
Z napevom ljubezni
Avtorica opeva prelestni maj, čas šmarnic, birm in opozarja na 200 letnico rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.
Z napevom ljubezni
Avtorica opeva prelestni maj, čas šmarnic, birm in opozarja na 200 letnico rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.
Z napevom ljubezni
Avtorica opeva prelestni maj, čas šmarnic, birm in opozarja na 200 letnico rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.
VEČ ...|9. 5. 2019
Z napevom ljubezni
Avtorica opeva prelestni maj, čas šmarnic, birm in opozarja na 200 letnico rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja.
VEČ ...|2. 5. 2019
Martin Kmetec: Šrilanka - dežela mrtvih in ranjenih na veliko noč
Na veliko noč so kristjani znova doživeli blaznost islamističnih teroristov. Eksplozije v cerkvah hotelih so terjale stotine žrtev, število mrtvih se približuje 400.
Martin Kmetec: Šrilanka - dežela mrtvih in ranjenih na veliko noč
Na veliko noč so kristjani znova doživeli blaznost islamističnih teroristov. Eksplozije v cerkvah hotelih so terjale stotine žrtev, število mrtvih se približuje 400.
Martin Kmetec: Šrilanka - dežela mrtvih in ranjenih na veliko noč
Na veliko noč so kristjani znova doživeli blaznost islamističnih teroristov. Eksplozije v cerkvah hotelih so terjale stotine žrtev, število mrtvih se približuje 400.
VEČ ...|2. 5. 2019
Martin Kmetec: Šrilanka - dežela mrtvih in ranjenih na veliko noč
Na veliko noč so kristjani znova doživeli blaznost islamističnih teroristov. Eksplozije v cerkvah hotelih so terjale stotine žrtev, število mrtvih se približuje 400.
VEČ ...|25. 4. 2019
Alojz Rebula: Kaj odnesti od velike noči?
Z velikonočno številko tednika družina se izteka rubrika Credo, v katero je pisal pokojni Alojz Rebula. Prisluhnili smo zadnjemu prispevku.
Alojz Rebula: Kaj odnesti od velike noči?
Z velikonočno številko tednika družina se izteka rubrika Credo, v katero je pisal pokojni Alojz Rebula. Prisluhnili smo zadnjemu prispevku.
Alojz Rebula: Kaj odnesti od velike noči?
Z velikonočno številko tednika družina se izteka rubrika Credo, v katero je pisal pokojni Alojz Rebula. Prisluhnili smo zadnjemu prispevku.
VEČ ...|25. 4. 2019
Alojz Rebula: Kaj odnesti od velike noči?
Z velikonočno številko tednika družina se izteka rubrika Credo, v katero je pisal pokojni Alojz Rebula. Prisluhnili smo zadnjemu prispevku.
VEČ ...|18. 4. 2019
Vilice pa kar obdržite
Kako praznujemo praznike v 21. stoletju ter ali smo zmožni pri praznovanju pogledati dlje od polnih krožnikov in kozarce? O tem je v svojem komentarju za časopis Družina razmišljala sestra Emanuela Žerdin.
Vilice pa kar obdržite
Kako praznujemo praznike v 21. stoletju ter ali smo zmožni pri praznovanju pogledati dlje od polnih krožnikov in kozarce? O tem je v svojem komentarju za časopis Družina razmišljala sestra Emanuela Žerdin.
Vilice pa kar obdržite
Kako praznujemo praznike v 21. stoletju ter ali smo zmožni pri praznovanju pogledati dlje od polnih krožnikov in kozarce? O tem je v svojem komentarju za časopis Družina razmišljala sestra Emanuela Žerdin.
VEČ ...|18. 4. 2019
Vilice pa kar obdržite
Kako praznujemo praznike v 21. stoletju ter ali smo zmožni pri praznovanju pogledati dlje od polnih krožnikov in kozarce? O tem je v svojem komentarju za časopis Družina razmišljala sestra Emanuela Žerdin.
VEČ ...|4. 4. 2019
Branko Cestnik: Odtegnjen poljub papeževega prstana
Papež Frančišek ni pustil, da bi mu verniki poljubili prstan. Vatikanske službe za odnose z javnostjo so kasneje sporočile, da je to storil iz higienskih razlogov.
Branko Cestnik: Odtegnjen poljub papeževega prstana
Papež Frančišek ni pustil, da bi mu verniki poljubili prstan. Vatikanske službe za odnose z javnostjo so kasneje sporočile, da je to storil iz higienskih razlogov.
Branko Cestnik: Odtegnjen poljub papeževega prstana
Papež Frančišek ni pustil, da bi mu verniki poljubili prstan. Vatikanske službe za odnose z javnostjo so kasneje sporočile, da je to storil iz higienskih razlogov.
VEČ ...|4. 4. 2019
Branko Cestnik: Odtegnjen poljub papeževega prstana
Papež Frančišek ni pustil, da bi mu verniki poljubili prstan. Vatikanske službe za odnose z javnostjo so kasneje sporočile, da je to storil iz higienskih razlogov.
VEČ ...|28. 3. 2019
Dejan Hozjan: Slovenski šolski politikum
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji zavezuje pedagoške delavce k spoštovanu pluralnosti in spodbujanju prijateljstva med različnimi verskimi in drugimi skupnostmi. Gre za eno tistih načel vzgoje, ki mu je težko oporekati saj si načeloma želimo, da učitelji razvijajo pri učencih prijateljtvo in sožitje.
Dejan Hozjan: Slovenski šolski politikum
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji zavezuje pedagoške delavce k spoštovanu pluralnosti in spodbujanju prijateljstva med različnimi verskimi in drugimi skupnostmi. Gre za eno tistih načel vzgoje, ki mu je težko oporekati saj si načeloma želimo, da učitelji razvijajo pri učencih prijateljtvo in sožitje.
Dejan Hozjan: Slovenski šolski politikum
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji zavezuje pedagoške delavce k spoštovanu pluralnosti in spodbujanju prijateljstva med različnimi verskimi in drugimi skupnostmi. Gre za eno tistih načel vzgoje, ki mu je težko oporekati saj si načeloma želimo, da učitelji razvijajo pri učencih prijateljtvo in sožitje.
VEČ ...|28. 3. 2019
Dejan Hozjan: Slovenski šolski politikum
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji zavezuje pedagoške delavce k spoštovanu pluralnosti in spodbujanju prijateljstva med različnimi verskimi in drugimi skupnostmi. Gre za eno tistih načel vzgoje, ki mu je težko oporekati saj si načeloma želimo, da učitelji razvijajo pri učencih prijateljtvo in sožitje.
VEČ ...|21. 3. 2019
Mojca Belc Magdič: Nov gozd, ki raste na tiho
Novo opredeljevanje zakonske zveze in spola, krhanje očetovske in materinske vloge. Je bitka za družino že izgubljena?
Mojca Belc Magdič: Nov gozd, ki raste na tiho
Novo opredeljevanje zakonske zveze in spola, krhanje očetovske in materinske vloge. Je bitka za družino že izgubljena?
Mojca Belc Magdič: Nov gozd, ki raste na tiho
Novo opredeljevanje zakonske zveze in spola, krhanje očetovske in materinske vloge. Je bitka za družino že izgubljena?
VEČ ...|21. 3. 2019
Mojca Belc Magdič: Nov gozd, ki raste na tiho
Novo opredeljevanje zakonske zveze in spola, krhanje očetovske in materinske vloge. Je bitka za družino že izgubljena?
VEČ ...|14. 3. 2019
Ob koncu življenja
Uvedba evtanazije v Sloveniji?
Ob koncu življenja
Uvedba evtanazije v Sloveniji?
VEČ ...|14. 3. 2019
VEČ ...|7. 3. 2019
Pogled z Golgote na raj pod Triglavom
Postni čas leto za letom vabi na pot na Kalvarijo.
Pogled z Golgote na raj pod Triglavom
Postni čas leto za letom vabi na pot na Kalvarijo.
Pogled z Golgote na raj pod Triglavom
Postni čas leto za letom vabi na pot na Kalvarijo.
VEČ ...|7. 3. 2019
Pogled z Golgote na raj pod Triglavom
Postni čas leto za letom vabi na pot na Kalvarijo.
VEČ ...|28. 2. 2019
Samo resnica nas bo osvobodila!
Vsaka oseba ima dostojanstvo in je božja podoba, zato je tudi ena zloraba prevec in zahteva ukrepanje.
Samo resnica nas bo osvobodila!
Vsaka oseba ima dostojanstvo in je božja podoba, zato je tudi ena zloraba prevec in zahteva ukrepanje.
Samo resnica nas bo osvobodila!
Vsaka oseba ima dostojanstvo in je božja podoba, zato je tudi ena zloraba prevec in zahteva ukrepanje.
VEČ ...|28. 2. 2019
Samo resnica nas bo osvobodila!
Vsaka oseba ima dostojanstvo in je božja podoba, zato je tudi ena zloraba prevec in zahteva ukrepanje.
VEČ ...|21. 2. 2019
Kaj je treba obsoditi in kaj podpisati?
Predsednik EU parlamenta Tajani v Bazovici.
Kaj je treba obsoditi in kaj podpisati?
Predsednik EU parlamenta Tajani v Bazovici.
VEČ ...|21. 2. 2019
VEČ ...|14. 2. 2019
Majhen korak za človeka, velik skok za človeštvo
Minuli ponedeljek, 4. februarja je iz Abu Dabija prišla presenetljiva novica o podpisu dokumenta o bratstvu med ljudmi za mir in sožitje na svetu. Podpisala sta jo papež Frančišek in veliki imam kairske univerze Al-Azhar, Ahmad al Tajeb. Potovanje papeža v Združene arabske emirate je napisalo novo stran v zgodovini dialoga med krščanstvom in islamom.
Majhen korak za človeka, velik skok za človeštvo
Minuli ponedeljek, 4. februarja je iz Abu Dabija prišla presenetljiva novica o podpisu dokumenta o bratstvu med ljudmi za mir in sožitje na svetu. Podpisala sta jo papež Frančišek in veliki imam kairske univerze Al-Azhar, Ahmad al Tajeb. Potovanje papeža v Združene arabske emirate je napisalo novo stran v zgodovini dialoga med krščanstvom in islamom.
Majhen korak za človeka, velik skok za človeštvo
Minuli ponedeljek, 4. februarja je iz Abu Dabija prišla presenetljiva novica o podpisu dokumenta o bratstvu med ljudmi za mir in sožitje na svetu. Podpisala sta jo papež Frančišek in veliki imam kairske univerze Al-Azhar, Ahmad al Tajeb. Potovanje papeža v Združene arabske emirate je napisalo novo stran v zgodovini dialoga med krščanstvom in islamom.
VEČ ...|14. 2. 2019
Majhen korak za človeka, velik skok za človeštvo
Minuli ponedeljek, 4. februarja je iz Abu Dabija prišla presenetljiva novica o podpisu dokumenta o bratstvu med ljudmi za mir in sožitje na svetu. Podpisala sta jo papež Frančišek in veliki imam kairske univerze Al-Azhar, Ahmad al Tajeb. Potovanje papeža v Združene arabske emirate je napisalo novo stran v zgodovini dialoga med krščanstvom in islamom.
Priporočamo
|
Aktualno
Sol in luč
VEČ ...|21. 1. 2020
Whitney Kuniholm: Bistvenih sto.
Za nami je nedelja Svetega pisma in v tokratni oddaji Sol in luč smo poslušali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Bistvenih sto v kateri avtor, Whitney Kuniholm z izrazito sodobnim, ter mestoma tudi humornim pristopom odkriva ozadja odlomkov, ki so aktualni v vseh časih. Knjiga je izšla pri Svetopisemski družbi Slovenije (2014).
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|26. 1. 2020
Tischlerjeva nagrada in repatriacija iz Venezuele
Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta letošnjo Tischlerjevo nagrado namenili Višji šoli za gospodarske poklice, ki jo vodijo slovenske šolske sestre. V oddaji ste slišali posnetke s petkove prireditve v Celovcu. Govorili smo tudi o repatriaciji Slovencev iz Venezuele in objavili pogovora z Marijo in Slavko Voglar, ki sta se že vrnili.
Dogodki
VEČ ...|1. 1. 2020
Ekskluzivni posnetek koncerta skupine Proper
Člani skupine Proper so ob koncu leta 2019 za svoje poslušalce pripravili prav poseben koncert. Tega se je dalo ogledati le prek spleta ob točno določeni uri in nato nikoli več. Do sedaj, ko lahko pesmi s koncerta slišite tukaj. Spremlja jih sproščen pogovor Marjana Buniča s člani skupine, ki so o ozadju koncerta, pesmih in ciljih v prihodnje povedali več.
Komentar tedna
VEČ ...|24. 1. 2020
Jure Levart: Savel, Savel, zakaj me preganjaš?
Današnji komentar je pripravil profesor vere in kulture na škofijski gimnaziji v Mariboru, Jure Levart.
Svetovalnica
VEČ ...|27. 1. 2020
Kuhajmo s sestro Nikolino
Bakala, zdrobovi cmoki, strojni piškoti, kruh, pomoč pri prehladu, kvašeni piškoti brez jajc, goveji zrezki, šarkelj, čokoladna torta - so bile teme/vprašanja tokratne oddaje.
Pevci zapojte, godci zagodte
VEČ ...|27. 1. 2020
Prelepo petje se glasi
V letu 2019 smo pripravili šest portretov pevskih skupin iz različnih krajev Slovenije. V zadnji januarski oddaji smo se jih spomnili s krajšimi odlomki.
Prijatelji Radia Ognjišče
VEČ ...|27. 1. 2020
Posnetek 25. gala koncerta Radia Ognjišče 3/3
V nocojšnji oddaji PRO ste slišali posnetek še zadnje tretjine jubilejnega gala koncerta Radia Ognjišče, ki smo ga pripravili lanskega 24. novembra v Cankarjevem domu. Pred samim koncertom pa še nekaj koristnih informacij.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|27. 1. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 1.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|27. 1. 2020
Branko Cestnik o cerkvenih in družbenih aktualnostih
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami Branko Cestnik. Najprej je pokomentiral včerajšnji izbor Boba leta časnika Večer, zatem se je ustavil pri odstopu predsednika vlade Marjana Šarca. Potem pa smo mu med drugim zastavili vprašanja kot so: Kaj pomeni, ko skupina vernikov odločno pozove nadškofa k odstopu? Kaj se zgodi, ko podeželski župnik zapiše, da je država gnila in da naj se ji ne plačuje davkov? Kako razumeti, da na fakulteti, kjer naj bi se znanstveno premišljevalo o družbi, v straniščih ni več pisoarjev?