Smo v letu priprav na obhajanje 30. obletnice slovenske samostojnosti. Spominjamo se pomembnega dejstva, da nas je med prvimi priznal tudi Vatikan. Dejanje je bilo odločilnega pomena tudi za dvajset priznanj s strani ostalih, predvsem evropskih držav, ki so sledila.
Smo v letu priprav na obhajanje 30. obletnice slovenske samostojnosti. Spominjamo se pomembnega dejstva, da nas je med prvimi priznal tudi Vatikan. Dejanje je bilo odločilnega pomena tudi za dvajset priznanj s strani ostalih, predvsem evropskih držav, ki so sledila.
Smo v letu priprav na obhajanje 30. obletnice slovenske samostojnosti. Spominjamo se pomembnega dejstva, da nas je med prvimi priznal tudi Vatikan. Dejanje je bilo odločilnega pomena tudi za dvajset priznanj s strani ostalih, predvsem evropskih držav, ki so sledila.
Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami.
Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami.
Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami.
Člani Zbora sv. Nikolaja Litija ter dijakinje in dijaki petih zborov, ki delujejo na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani, so imeli pevske vaje na daljavo, potem so posneli vsak svoj glas in pripravili praznične pesmi, ki smo jih v programu Radia Ognjišče slišali na novega leta dan in tako doživeli res poseben koncert. Več o skladbah nam je povedala Helena Fojkar Zupančič, zborovska dirigentka in profesorica na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu v Ljubljani. Zbor sv. Nikolaja Litija pa je pripravil tudi poseben Nikolajev božični online koncert, ki je iz posnetkov skladb preteklih božičnih koncertov in opremljen z lepimi fotografijami.
»To je bilo tudi leto, ko so dobesedno padle maske,« razmišlja Robert Friškovec. Ker smo bili toliko časa samo s svojimi domačimi, se resnično nihče ni mogel dolgo pretvarjati, vse je prišlo na plano, zato so se žal povečale tudi stiske. Ljudje so zgubili balaste, niso mogli več bežati drug pred drugim, na plano so prišle različne ranjenosti. Tudi kot družba smo pokazali, da nam je težko potrpeti in da dejansko v mnogočem nismo dozoreli. »Pomembno je, da tudi v teh težkih okoliščinah živimo v polnosti: »Ne iščimo dežurnega krivca za nastalo situacijo, ampak se vprašajmo, kaj smo pripravljeni narediti, da bo vsem bolje.«
»To je bilo tudi leto, ko so dobesedno padle maske,« razmišlja Robert Friškovec. Ker smo bili toliko časa samo s svojimi domačimi, se resnično nihče ni mogel dolgo pretvarjati, vse je prišlo na plano, zato so se žal povečale tudi stiske. Ljudje so zgubili balaste, niso mogli več bežati drug pred drugim, na plano so prišle različne ranjenosti. Tudi kot družba smo pokazali, da nam je težko potrpeti in da dejansko v mnogočem nismo dozoreli. »Pomembno je, da tudi v teh težkih okoliščinah živimo v polnosti: »Ne iščimo dežurnega krivca za nastalo situacijo, ampak se vprašajmo, kaj smo pripravljeni narediti, da bo vsem bolje.«
»To je bilo tudi leto, ko so dobesedno padle maske,« razmišlja Robert Friškovec. Ker smo bili toliko časa samo s svojimi domačimi, se resnično nihče ni mogel dolgo pretvarjati, vse je prišlo na plano, zato so se žal povečale tudi stiske. Ljudje so zgubili balaste, niso mogli več bežati drug pred drugim, na plano so prišle različne ranjenosti. Tudi kot družba smo pokazali, da nam je težko potrpeti in da dejansko v mnogočem nismo dozoreli. »Pomembno je, da tudi v teh težkih okoliščinah živimo v polnosti: »Ne iščimo dežurnega krivca za nastalo situacijo, ampak se vprašajmo, kaj smo pripravljeni narediti, da bo vsem bolje.«
»To je bilo tudi leto, ko so dobesedno padle maske,« razmišlja Robert Friškovec. Ker smo bili toliko časa samo s svojimi domačimi, se resnično nihče ni mogel dolgo pretvarjati, vse je prišlo na plano, zato so se žal povečale tudi stiske. Ljudje so zgubili balaste, niso mogli več bežati drug pred drugim, na plano so prišle različne ranjenosti. Tudi kot družba smo pokazali, da nam je težko potrpeti in da dejansko v mnogočem nismo dozoreli. »Pomembno je, da tudi v teh težkih okoliščinah živimo v polnosti: »Ne iščimo dežurnega krivca za nastalo situacijo, ampak se vprašajmo, kaj smo pripravljeni narediti, da bo vsem bolje.«
V sodelovanju z ljubiteljskim gledališčem Petra Simonitija iz Celja smo pripravili radijsko igro, ki je nastala po dramskem delu Zorka Simčiča Leta nič en dan potem.
To je božična legenda o rojstvu Jezusa in skorajšnjem nerojstvu Simona iz Cirene.
Igrajo: Debora: Saraja Špec, Lameh: Andrej Hribernik, Noema: Ljudmila Konradi, Marija: Ana Klincov, Jožef: Lovro Tacol.
Režija: Jože Bartolj
Tehnična izvedba: Jakob Čuk
V sodelovanju z ljubiteljskim gledališčem Petra Simonitija iz Celja smo pripravili radijsko igro, ki je nastala po dramskem delu Zorka Simčiča Leta nič en dan potem.
To je božična legenda o rojstvu Jezusa in skorajšnjem nerojstvu Simona iz Cirene.
Igrajo: Debora: Saraja Špec, Lameh: Andrej Hribernik, Noema: Ljudmila Konradi, Marija: Ana Klincov, Jožef: Lovro Tacol.
Režija: Jože Bartolj
Tehnična izvedba: Jakob Čuk
V sodelovanju z ljubiteljskim gledališčem Petra Simonitija iz Celja smo pripravili radijsko igro, ki je nastala po dramskem delu Zorka Simčiča Leta nič en dan potem.
To je božična legenda o rojstvu Jezusa in skorajšnjem nerojstvu Simona iz Cirene.
Igrajo: Debora: Saraja Špec, Lameh: Andrej Hribernik, Noema: Ljudmila Konradi, Marija: Ana Klincov, Jožef: Lovro Tacol.
Režija: Jože Bartolj
Tehnična izvedba: Jakob Čuk
V sodelovanju z ljubiteljskim gledališčem Petra Simonitija iz Celja smo pripravili radijsko igro, ki je nastala po dramskem delu Zorka Simčiča Leta nič en dan potem.
To je božična legenda o rojstvu Jezusa in skorajšnjem nerojstvu Simona iz Cirene.
Igrajo: Debora: Saraja Špec, Lameh: Andrej Hribernik, Noema: Ljudmila Konradi, Marija: Ana Klincov, Jožef: Lovro Tacol.
Režija: Jože Bartolj
Tehnična izvedba: Jakob Čuk
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Zgodbe otrok, ki so preboleli raka, so zgodbe navdiha, mnogih padcev, a vendarle zmage, ki jo otroci zmorejo s pomočjo družine, zdravnikov in osebja, ki jim na poti ozdravljenja pomaga. Ta večer so svoje zgodbe z nami delile tri mamice: Diana Sušnik, Doris Ribič in Miša Andolšek – njihovi otroci Andreas, Maja in Nejc so Junaki, pisani z veliko začetnico.
Letošnji koncert smo poimenovali Pogumno naprej!, besede pa smo si izposodili v pesmi z lanskega Gala koncerta, ki jo je sodelavec Marjan Bunič napisal prav ob 25. obletnici Radia.
»Zato grem naprej!Zora za mano je, jaz pa korakam naprej!Nič ne oziram se, stopam odločno naprej!Proti soncu, proti svetlobi,da napijem se večne Luči,da za mano novi rodovibodo videli prave potiin šlipogumno naprej!«
Izbrali smo zanimive točke preteklih Gala koncertov in jih povezali s spodbudno besedo radijskih voditeljev.
Letošnji koncert smo poimenovali Pogumno naprej!, besede pa smo si izposodili v pesmi z lanskega Gala koncerta, ki jo je sodelavec Marjan Bunič napisal prav ob 25. obletnici Radia.
»Zato grem naprej!Zora za mano je, jaz pa korakam naprej!Nič ne oziram se, stopam odločno naprej!Proti soncu, proti svetlobi,da napijem se večne Luči,da za mano novi rodovibodo videli prave potiin šlipogumno naprej!«
Izbrali smo zanimive točke preteklih Gala koncertov in jih povezali s spodbudno besedo radijskih voditeljev.
Letošnji koncert smo poimenovali Pogumno naprej!, besede pa smo si izposodili v pesmi z lanskega Gala koncerta, ki jo je sodelavec Marjan Bunič napisal prav ob 25. obletnici Radia.
»Zato grem naprej!Zora za mano je, jaz pa korakam naprej!Nič ne oziram se, stopam odločno naprej!Proti soncu, proti svetlobi,da napijem se večne Luči,da za mano novi rodovibodo videli prave potiin šlipogumno naprej!«
Izbrali smo zanimive točke preteklih Gala koncertov in jih povezali s spodbudno besedo radijskih voditeljev.
Letošnji koncert smo poimenovali Pogumno naprej!, besede pa smo si izposodili v pesmi z lanskega Gala koncerta, ki jo je sodelavec Marjan Bunič napisal prav ob 25. obletnici Radia.
»Zato grem naprej!Zora za mano je, jaz pa korakam naprej!Nič ne oziram se, stopam odločno naprej!Proti soncu, proti svetlobi,da napijem se večne Luči,da za mano novi rodovibodo videli prave potiin šlipogumno naprej!«
Izbrali smo zanimive točke preteklih Gala koncertov in jih povezali s spodbudno besedo radijskih voditeljev.
Kaj je Ruska dača?
Kaj je Ruska dača?
Radijski program pogosto obarvajo pogovori, ki nastanejo ob različnih priložnostih in dogodkih. Če se boste naročili na ta podcast, ne boste nobenega zamudili in boste vedno na tekočem.
Naš gost
Naš gost je bil rojak iz Argentine Jure Komàr, predsednik krovne organizacije argentinskih Slovencev, Zedinjene Slovenije. Povedal nam je, kako je epidemija povezala mlade in starejše argentinske Slovence in zakaj vse več tamkajšnjih mladih želi priti v Slovenijo. Z nami se je spomnil prizadevanj rojakov za mednarodno priznanje Slovenije pred 30-imi leti. Obudil je tudi spomine na svojega očeta, uglednega filozofa Milana Komarja - letos je stota obletnica njegovega rojstva in petnajsta obletnica smrti.
Sol in luč
Predstavili smo sedmo poglavje knjige Jordana Petersona z naslovom Delajte kar je smiselno. Slišali smo tudi kratek odlomek z njegovega predavanja v Ljubljani, kjer je med drugim povedal, da “tiste, ki zakrknjeno vztrajajo v lastnem prepričanju, najbolje nagovoriti z zgledom in ne z besedami.” Knjiga je izšla pri založbi Družina.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. februar 2021 ob 05-ih
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil z nami zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, avtor odmevne knjige Slovenski razkol. Tokrat bomo govorili o dogajanju med drugo svetovno vojno na Bloški planoti. Izvedeli boste koliko so ti kraji pretrpeli med drugo svetovno vojno. Na eni strani so se nad civilisti znašali okupatorji, po drugi strani pa so bili žrtve revolucionarnega nasilja.
Komentar tedna
Slovenščina je te dni sredi našega epidemijskega razkola edina stvar, ki povezuje tiste na levi in tiste na desni politični strani.
Slovenščina lahko tekmuje z drugimi jeziki s svojo sposobnostjo ustvarjalnosti, izrazoslovja, z bogastvom besednega zaklada in s tako prepoznavno dvojino.
Mi, mali narodi, moramo svoje jezik ohranjati bolj skrbno kot veliki narodi. Moramo se naučiti ljubit svoj jezik tako kot ljubimo svoje matere, saj smo z njimi zrasli, ob njem živimo, z njim prenašamo svoje dosežke in svoje srčne lepote novim rodovom.
Zgodbe za otroke
Eden se jezi, ker delaš tako, drugemu ni prav, če delaš drugače, tretji negoduje, če začneš na novo … Vsem, res, nikoli ne ustrežeš. Ne v pravljici in ne v življenju.
Kulturni utrinki
Komentar tedna
Slovenščina je te dni sredi našega epidemijskega razkola edina stvar, ki povezuje tiste na levi in tiste na desni politični strani.
Slovenščina lahko tekmuje z drugimi jeziki s svojo sposobnostjo ustvarjalnosti, izrazoslovja, z bogastvom besednega zaklada in s tako prepoznavno dvojino.
Mi, mali narodi, moramo svoje jezik ohranjati bolj skrbno kot veliki narodi. Moramo se naučiti ljubit svoj jezik tako kot ljubimo svoje matere, saj smo z njimi zrasli, ob njem živimo, z njim prenašamo svoje dosežke in svoje srčne lepote novim rodovom.
Vabilo na pot
Prihaja nekaj spodbud za gibanje, med drugim smo predstavili Virtualno rekreativno dirko po Sloveniji, akcijo Iz Lovrenca na Everest in Triglavsko smučarsko magistralo.
Iz Betanije
Jezuit p. Rok Bečan o izkušnji duhovnih vaj na daljavo