Smo v letu priprav na obhajanje 30. obletnice slovenske samostojnosti. Spominjamo se pomembnega dejstva, da nas je med prvimi priznal tudi Vatikan. Dejanje je bilo odločilnega pomena tudi za dvajset priznanj s strani ostalih, predvsem evropskih držav, ki so sledila.
Smo v letu priprav na obhajanje 30. obletnice slovenske samostojnosti. Spominjamo se pomembnega dejstva, da nas je med prvimi priznal tudi Vatikan. Dejanje je bilo odločilnega pomena tudi za dvajset priznanj s strani ostalih, predvsem evropskih držav, ki so sledila.
Smo v letu priprav na obhajanje 30. obletnice slovenske samostojnosti. Spominjamo se pomembnega dejstva, da nas je med prvimi priznal tudi Vatikan. Dejanje je bilo odločilnega pomena tudi za dvajset priznanj s strani ostalih, predvsem evropskih držav, ki so sledila.
Dogodki
Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je bila »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski. Podajmo se na pot do src tistih v stiski. Skupaj lahko prinesemo toplino in upanje v domove slovenskih družin, ki potrebujejo našo pomoč.
Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji.
Dogodki
Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je bila »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski. Podajmo se na pot do src tistih v stiski. Skupaj lahko prinesemo toplino in upanje v domove slovenskih družin, ki potrebujejo našo pomoč.
Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji.
Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025
V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.
Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025
V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.
Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025
V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.
Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025
V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.
Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025.
V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.
Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025.
V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.
Dogodki - Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025
V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.
Dogodki - Jubilej cerkvenih glasbenikov 2025
V soboto, 15. 11. 2025, je v Ljubljani potekal jubilej cerkvenih glasbenikov. Prvi del z nagovorom škofa Jurija Bizjaka, molitvenim bogoslužjem, delavnicami, orgelskim koncertom in okroglo mizo je bil v Zavodu sv. Stanislava. Drugi del pa je bil v svetoletni cerkvi, ljubljanski stolnici sv. Nikolaja, kjer se je dogodek zaključil z veličastnim svetoletnim zborovskim koncertom. Zbralo se je približno 150 cerkvenih glasbenikov iz vseh šestih škofij.
Dogodki
V župnijski in stolni cerkvi sv. Nikolaja je bila nocoj molitev slovesnnih večernic in vpričo nuncija in drugih škofov ter ob navzočnosti duhovnikov in vernikov soboške škofije izpoved vere kakor določa Zakonik cerkvenega prava – novoimenovanega murskosoboškega škofa Janeza Kozinca.
Dogodki
V župnijski in stolni cerkvi sv. Nikolaja je bila nocoj molitev slovesnnih večernic in vpričo nuncija in drugih škofov ter ob navzočnosti duhovnikov in vernikov soboške škofije izpoved vere kakor določa Zakonik cerkvenega prava – novoimenovanega murskosoboškega škofa Janeza Kozinca.
Dogodki
Vrstijo se odzivi na včerajšnjo umestitev papeža Leona XIV. Vodja centra za duhovne poklice v mariborski nadškofiji s. Štefka Klemen je prepričana, da gre za pravega človeka za današnji čas. Fokolarin Silvester Gaberšček pa je v njem prepoznal karizme zadnjih njegovih predhodnikov.
Dogodki
Vrstijo se odzivi na včerajšnjo umestitev papeža Leona XIV. Vodja centra za duhovne poklice v mariborski nadškofiji s. Štefka Klemen je prepričana, da gre za pravega človeka za današnji čas. Fokolarin Silvester Gaberšček pa je v njem prepoznal karizme zadnjih njegovih predhodnikov.
Dogodki
Slovesnost na Trgu republike v Ljubljani se je odvijala v spomin na žrtve komunističnega nasilja, na predvečer ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive in mnoge prizadela, saj je bil za številne simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic. Slovesnost so pripravili Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev, ki verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.
Dogodki
Slovesnost na Trgu republike v Ljubljani se je odvijala v spomin na žrtve komunističnega nasilja, na predvečer ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunizma, ki je bil v Sloveniji uveden kot znak spoštovanja do vseh, ki jim je bilo v času komunističnega režima vzeto življenje, dostojanstvo in pravica do spomina. Ukinitev praznika je sprožila številne odzive in mnoge prizadela, saj je bil za številne simbol prizadevanja za narodno spravo in spoštovanje osnovnih človekovih pravic. Slovesnost so pripravili Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Združeni ob Lipi sprave in Vseposvojitev, ki verjamejo, da je spomin na žrtve ključen za razumevanje in spravo med Slovenci.

Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Prva tema pogovora je bila komentar po nedeljskem referendumu o asistiranem samomoru. Zanimivo je, da se je tokom kampanje ustvarilo posebno gibanje za življenje, pravcata anti-nihilistična fronta. Pozornost smo namenili tudi preganjanju kristjanov v Nigeriji in se za konec ustavili še na Slovenskem knjižnem sejmu, ki se je danes začel in rekli kakšno o romanu Alme Karlin o Maksimiljanu Celjskem.
Naš pogled
Pa sem se ponovno znašla pred prazno stranjo. Pred padcem v nič. Saj je menda bela barva prazna, medtem ko je črna mešanica različnih. Vsaj toliko mi je ostalo od šolskih poskusov kromatografije. Verjetno se mi zato zdi zanimivo, da se ob žalostnih dogodkih ovijemo ravno v mavrico barv ujetih v črno obleko. To navdušenje nad analizo barv me spremlja od srednje šole, ko smo pri pouku slovenščine obravnavali Masko rdeče smrti Edgarja Allana Poeja.
Za življenje
Zakonca Miha in Carmen Ruparčič sta govorila o družinski pripravi na praznične dni.
Duhovna misel
Dragi Gospod, danes premišljujem o besedah Vincenta van Gogha: “Res obstajata plima in oseka, toda morje ostaja morje.” Ti si morje. Čeprav ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Moja zgodba
Poslušate lahko še zadnjo, šesto oddajo iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Dr. Matjaž Ambrožič je predstavil jezuita patra ddr. Antona Prešerna, dr. Pavlina Bobič pa duhovnika Franceta Dolinarja, ki ga je poimenovala "plemič kulture, teolog in zgodovinar".
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
Doživetja smo iskali tokrat na potepanjih – po gorah in po svetu. Naš gost je bil Andrej Stritar, avtor knjige Svet je lep – potepuške zgodbe z gora in iz sveta. Radovednost je tista sila, ki ga je usmerila na poklicno pot s področja jedrske tehnologije. V Sloveniji je do upokojitve delal kot direktor uprave za jedrsko varnost, uveljavil pa se je tudi v mednarodnih krogih. Enega od svojih treh življenjskih stebrov je posvetil goram in potovanjem. Zakaj je izpostavil lepoto, ki jo vidi v svetu, in katere zgodbe so mu najbolj ostale v srcu?
Kulturni utrinki
Komorni zbor Megaron pripravlja dva koncerta. V nedeljo, 30. novembra ob 18.30 bodo zapeli v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete v Cerkljah na Gorenjskem, dan kasneje, v ponedeljek, 1. decembra ob 19.45 pa v župnijski cerkvi sv. Kancijana in tovarišev v Ljubljani na Ježici. Na programu bodo dela skladateljev, ki so ustvarjali v prvih 70-tih leti 20. stoletja. Gost je bil dirigent Damijan Močnik.
Komentar tedna
Za nami je referendum, ki je – tako kot referendumi znajo – izpihal prah vsakdana iz razpok v naši družbi. Glasove je preštela uradna ustanova, a vsaka stran si je razlaga izid po svoje. Eni so zmagali, drugi pravijo, da še bodo. Roko na srce, tu in tam je zaslišati glasove, ki opozarjajo, da smo vsi poraženci, če moramo na referendumih odločati o vprašanjih človečnosti. A če sem iskren, ob vseh teh post referendumskih odzivih zaznavam, da smo predvsem utrujeni. Ne od demokracije, temveč od nezaupanja v družbenem ozračju, ki smo se ga navadili dihati. To nezaupanje nas dela ubožne, mnogo bolj, kot si priznamo. Uboštvo namreč ni samo stvar denarnice ali zdravstvene kartice. Uboštvo se danes skriva v praznini odnosov, v duševnih stiskah, v duhovnem izčrpanju. Človek očitno lahko živi materialno podprt in je hkrati globoko ubog.
Komentar je pripravil Kancler slovenske asociacije Suverenega malteškega reda, Roman Vučajnk.