Nedeljski klepet

VEČ ...|7. 5. 2023
Kako lahko polepšamo življenje

V majskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Ana Petrič, direktorica Deos Centra starejših Notranje gorice, ki je predstavila odmeve projekta Mala pozornost za veliko veselje in prihajajočega Podarim - nasmeh dobim, v okviru katerega zbirajo lepo ohranjena oblačila za starejše. Poudarila je tudi pomen medgeneracijskega sodelovanja in način, kako lahko z mobilom obogatimo življenje nekomu, ki je obnemogel do te mere, da je obležal v v postelji.

Kako lahko polepšamo življenje

V majskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Ana Petrič, direktorica Deos Centra starejših Notranje gorice, ki je predstavila odmeve projekta Mala pozornost za veliko veselje in prihajajočega Podarim - nasmeh dobim, v okviru katerega zbirajo lepo ohranjena oblačila za starejše. Poudarila je tudi pomen medgeneracijskega sodelovanja in način, kako lahko z mobilom obogatimo življenje nekomu, ki je obnemogel do te mere, da je obležal v v postelji.

pogovordružbaAna PetričMala pozornost za veliko veseljestarejšimedgeneracijsko sodelovanjePodarim - nasmeh dobim

Nedeljski klepet

Kako lahko polepšamo življenje

V majskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Ana Petrič, direktorica Deos Centra starejših Notranje gorice, ki je predstavila odmeve projekta Mala pozornost za veliko veselje in prihajajočega Podarim - nasmeh dobim, v okviru katerega zbirajo lepo ohranjena oblačila za starejše. Poudarila je tudi pomen medgeneracijskega sodelovanja in način, kako lahko z mobilom obogatimo življenje nekomu, ki je obnemogel do te mere, da je obležal v v postelji.

VEČ ...|7. 5. 2023
Kako lahko polepšamo življenje

V majskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Ana Petrič, direktorica Deos Centra starejših Notranje gorice, ki je predstavila odmeve projekta Mala pozornost za veliko veselje in prihajajočega Podarim - nasmeh dobim, v okviru katerega zbirajo lepo ohranjena oblačila za starejše. Poudarila je tudi pomen medgeneracijskega sodelovanja in način, kako lahko z mobilom obogatimo življenje nekomu, ki je obnemogel do te mere, da je obležal v v postelji.

Damijana Medved

pogovordružbaAna PetričMala pozornost za veliko veseljestarejšimedgeneracijsko sodelovanjePodarim - nasmeh dobim

Doživetja narave

VEČ ...|17. 4. 2020
S smehom z gora nad koronavirus

Kaj je boljšega kot dobra zgodba, ki kratkočasi in še nasmeje obenem? V teh časih bo vseh 17 svežih planinskih zgodb Dušana Škodiča zelo prav prišlo. Popeljejo nas v stare čase, ko se je bilo treba do izhodišča peljati z avtobusom, govorijo pa tudi o čisto aktualnih gorniških izkušnjah. Z avtorjem smo se pogovarjali o tem, kako so nastale in slišali tudi dve zgodbi.

S smehom z gora nad koronavirus

Kaj je boljšega kot dobra zgodba, ki kratkočasi in še nasmeje obenem? V teh časih bo vseh 17 svežih planinskih zgodb Dušana Škodiča zelo prav prišlo. Popeljejo nas v stare čase, ko se je bilo treba do izhodišča peljati z avtobusom, govorijo pa tudi o čisto aktualnih gorniških izkušnjah. Z avtorjem smo se pogovarjali o tem, kako so nastale in slišali tudi dve zgodbi.

naravagoresmehliteraturaplaninstvo

Doživetja narave

S smehom z gora nad koronavirus
Kaj je boljšega kot dobra zgodba, ki kratkočasi in še nasmeje obenem? V teh časih bo vseh 17 svežih planinskih zgodb Dušana Škodiča zelo prav prišlo. Popeljejo nas v stare čase, ko se je bilo treba do izhodišča peljati z avtobusom, govorijo pa tudi o čisto aktualnih gorniških izkušnjah. Z avtorjem smo se pogovarjali o tem, kako so nastale in slišali tudi dve zgodbi.
VEČ ...|17. 4. 2020
S smehom z gora nad koronavirus
Kaj je boljšega kot dobra zgodba, ki kratkočasi in še nasmeje obenem? V teh časih bo vseh 17 svežih planinskih zgodb Dušana Škodiča zelo prav prišlo. Popeljejo nas v stare čase, ko se je bilo treba do izhodišča peljati z avtobusom, govorijo pa tudi o čisto aktualnih gorniških izkušnjah. Z avtorjem smo se pogovarjali o tem, kako so nastale in slišali tudi dve zgodbi.

Blaž Lesnik

naravagoresmehliteraturaplaninstvo

Radijski roman

VEČ ...|31. 10. 2019
Karel Gržan - humoreske, 27. del

Pred nami je humoreska patra Karla Gržana z naslovom Jaz, stereo tip.

Karel Gržan - humoreske, 27. del

Pred nami je humoreska patra Karla Gržana z naslovom Jaz, stereo tip.

humoreskaGržansmeh

Radijski roman

Karel Gržan - humoreske, 27. del
Pred nami je humoreska patra Karla Gržana z naslovom Jaz, stereo tip.
VEČ ...|31. 10. 2019
Karel Gržan - humoreske, 27. del
Pred nami je humoreska patra Karla Gržana z naslovom Jaz, stereo tip.

Marjan Bunič

humoreskaGržansmeh

Radijski roman

VEČ ...|24. 10. 2019
Karel Gržan - humoreske, 26. del

Naslov tokratne kratke zgodbe p. Karla Gržana je Kako sem bil zelo pameten.

Karel Gržan - humoreske, 26. del

Naslov tokratne kratke zgodbe p. Karla Gržana je Kako sem bil zelo pameten.

humoreskaGržansmeh

Radijski roman

Karel Gržan - humoreske, 26. del
Naslov tokratne kratke zgodbe p. Karla Gržana je Kako sem bil zelo pameten.
VEČ ...|24. 10. 2019
Karel Gržan - humoreske, 26. del
Naslov tokratne kratke zgodbe p. Karla Gržana je Kako sem bil zelo pameten.

Marjan Bunič

humoreskaGržansmeh

Radijski roman

VEČ ...|17. 10. 2019
Karel Gržan - humoreske, 25. del

Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Tista velikonočna alelu-lu-lu-ja.

Karel Gržan - humoreske, 25. del

Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Tista velikonočna alelu-lu-lu-ja.

humoreskaGržansmeh

Radijski roman

Karel Gržan - humoreske, 25. del
Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Tista velikonočna alelu-lu-lu-ja.
VEČ ...|17. 10. 2019
Karel Gržan - humoreske, 25. del
Naslov tokratne humoreske p. Karla Gržana je Tista velikonočna alelu-lu-lu-ja.

Marjan Bunič

humoreskaGržansmeh

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|31. 10. 2025
Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Čezmejni Martinov krog, 14 etap in 240 km

Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.

Blaž Lesnik

kulturna dediščinapohodništvonaravazgodovinasv. MartinMartinova potVia Sancti Martini

Moja zgodba

VEČ ...|2. 11. 2025
Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 2. del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Pogovori z Vosovci - Franc Stadler Pepe 2. del

V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.

Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:

Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel. 

Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.

Jože Bartolj

Svetovalnica

VEČ ...|5. 11. 2025
Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

V času jutranje svetovalnice so bile na sporedu Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

V času jutranje svetovalnice so bile na sporedu Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Radio Ognjišče

svetovanjePravne zagateMateja Maček

Naš pogled

VEČ ...|4. 11. 2025
Evtanazija ni edina možnost

Duhovnik Ljubljanske nadškofije Marko Čižman je prepričan, da je kristjan dolžen spoštovati svetost življenja od spočetja do naravne smrti. V Našem pogledu je predstavil svoje osebno mnenje o asistiranem samomoru.

Evtanazija ni edina možnost

Duhovnik Ljubljanske nadškofije Marko Čižman je prepričan, da je kristjan dolžen spoštovati svetost življenja od spočetja do naravne smrti. V Našem pogledu je predstavil svoje osebno mnenje o asistiranem samomoru.

Marko Čižman

komentar

Sol in luč

VEČ ...|4. 11. 2025
Predstavljamo knjigo p. Anselma Grüna - Ko ne veš več, kako naprej.

Kriza je za vsakogar nekaj popolnoma osebnega. Situacije so si morda podobne, a vsakdo jih doživlja na povsem svoj, njemu lasten način, zato je tudi reševanje za vsakogar drugačno. O tem piše p. Anselm Grün v knjigi Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov smo predstavili v tokratni oddaji Sol in čuč.

Predstavljamo knjigo p. Anselma Grüna - Ko ne veš več, kako naprej.

Kriza je za vsakogar nekaj popolnoma osebnega. Situacije so si morda podobne, a vsakdo jih doživlja na povsem svoj, njemu lasten način, zato je tudi reševanje za vsakogar drugačno. O tem piše p. Anselm Grün v knjigi Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov smo predstavili v tokratni oddaji Sol in čuč.

Tadej Sadar

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|5. 11. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 5. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 5. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|5. 11. 2025
Nadškof Cvikl, veleposlanik But, direktorica Aritoursa, duhovnik v Rimu Dolinšek o svetem letu

V oddaji smo spregovorili o svetem letu, njegovem pomenu za Cerkev danes ter doživljanju Rima v jubilejnem času. Gostje so bili mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, ki je orisal duhovno razsežnost svetega leta in ocenil poteze novega papeža Leona XIV., veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu Franci But, ki je predstavil diplomatsko ozadje dogajanja v Vatikanu in odnose med Slovenijo in Svetim sedežem, direktorica romarske agencije Aritours Tanja Arih Korošec, ki je spregovorila o izkušnjah slovenskih romarjev, ter duhovnik na študiju v Rimu Boštjan Dolinšek, ki je delil svoje osebno doživljanje svetega leta v središču Cerkve.

Nadškof Cvikl, veleposlanik But, direktorica Aritoursa, duhovnik v Rimu Dolinšek o svetem letu

V oddaji smo spregovorili o svetem letu, njegovem pomenu za Cerkev danes ter doživljanju Rima v jubilejnem času. Gostje so bili mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, ki je orisal duhovno razsežnost svetega leta in ocenil poteze novega papeža Leona XIV., veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu Franci But, ki je predstavil diplomatsko ozadje dogajanja v Vatikanu in odnose med Slovenijo in Svetim sedežem, direktorica romarske agencije Aritours Tanja Arih Korošec, ki je spregovorila o izkušnjah slovenskih romarjev, ter duhovnik na študiju v Rimu Boštjan Dolinšek, ki je delil svoje osebno doživljanje svetega leta v središču Cerkve.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 11. 2025
Rojaki iz Stuttgarta na svetoletnem romanju

Naši rojaki iz Stuttgarta v Nemčiji je bili na svetoletnem romanju v Rim in Vatikan. Kot je povedal župnik dr. Zvone Štrubelj, so vstopili skozi vsa štiri sveta vrata. Slovenska župnija v Stuttgartu je posvečena svetima bratoma Cirilu in Metodu, zato so obiskali tudi cerkev sv. Klementa, kjer je pokopan sv. Ciril, kjer so imeli sveto mašo. Srečali so se tudi s slovenskim veleposlanikom pri svetem sedežu Francem Butom ter bili zadnji dan na trgu svetega Petra v Vatikanu pri papeževi maši in blagoslovu urbi et orbi. Več boste slišali v nedeljski oddaji oz. podkastu. 

Rojaki iz Stuttgarta na svetoletnem romanju

Naši rojaki iz Stuttgarta v Nemčiji je bili na svetoletnem romanju v Rim in Vatikan. Kot je povedal župnik dr. Zvone Štrubelj, so vstopili skozi vsa štiri sveta vrata. Slovenska župnija v Stuttgartu je posvečena svetima bratoma Cirilu in Metodu, zato so obiskali tudi cerkev sv. Klementa, kjer je pokopan sv. Ciril, kjer so imeli sveto mašo. Srečali so se tudi s slovenskim veleposlanikom pri svetem sedežu Francem Butom ter bili zadnji dan na trgu svetega Petra v Vatikanu pri papeževi maši in blagoslovu urbi et orbi. Več boste slišali v nedeljski oddaji oz. podkastu. 

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 11. 2025
V Cerkljah na Gorenjskem koncert Mostovi dolin

Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje v soboto, 8. novembra ob 19h, v Kulturnem Hramu Ignacija Borštnika, prireja koncert »Mostovi dolin«, ki ga bodo sooblikovali skupaj z Barskim oktetom iz Benečije. Na koncert nas je povabila dirigentka Neža Križnar Ristič. 

V Cerkljah na Gorenjskem koncert Mostovi dolin

Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje v soboto, 8. novembra ob 19h, v Kulturnem Hramu Ignacija Borštnika, prireja koncert »Mostovi dolin«, ki ga bodo sooblikovali skupaj z Barskim oktetom iz Benečije. Na koncert nas je povabila dirigentka Neža Križnar Ristič. 

Jože Bartolj

kulturaglasbaNeža Križnar RističKoMZ Davorina JenkaBarski oktet