Pali južno se glasi ime velikega skavtskega tabora, ki je v začetku julija potekal v Šentjerneju. Zbralo se je več kot 250 mladih skavtov iz dolenjskih lokalnih enot, da se v tednu dni povežejo v širšo skupnost. Za naš radio je spregovoril njihov duhovni asistent Blaž Franko, duhovnik novomeške škofije.
Pali južno se glasi ime velikega skavtskega tabora, ki je v začetku julija potekal v Šentjerneju. Zbralo se je več kot 250 mladih skavtov iz dolenjskih lokalnih enot, da se v tednu dni povežejo v širšo skupnost. Za naš radio je spregovoril njihov duhovni asistent Blaž Franko, duhovnik novomeške škofije.
Glasbeni medgeneracijski večer je bil tokrat v znamenju skavtov, in to odraslih. Načelnik Združenja bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov Žiga Nástran in podnačelnica Meta Štrumbelj sta predstavila odrasle bratovščine, zasejala nekaj dobre volje in povabila na mednarodni tabor odraslih skavtov, ki bo v Zgornjih Gorjah. Skavtski pozdrav: Bodi pripravljen!
Glasbeni medgeneracijski večer je bil tokrat v znamenju skavtov, in to odraslih. Načelnik Združenja bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov Žiga Nástran in podnačelnica Meta Štrumbelj sta predstavila odrasle bratovščine, zasejala nekaj dobre volje in povabila na mednarodni tabor odraslih skavtov, ki bo v Zgornjih Gorjah. Skavtski pozdrav: Bodi pripravljen!
Skavti so v našo deželo znova prinesli Luč miru iz Betlehema. Vprašali smo jih, če plamen iz Svete dežele na poti res ne ugasne. V nadaljevanju pa smo predstavili družabno igo Igra svetnikov, ki je plod idej in dela gostov, ki sta razkrila ozadnje nastanka in cilj zanimive igre.
Skavti so v našo deželo znova prinesli Luč miru iz Betlehema. Vprašali smo jih, če plamen iz Svete dežele na poti res ne ugasne. V nadaljevanju pa smo predstavili družabno igo Igra svetnikov, ki je plod idej in dela gostov, ki sta razkrila ozadnje nastanka in cilj zanimive igre.
Kvajdej je tradicionalen tabor vseh gorenjskih čet, ki ga vsak doživi le enkrat, saj se odvija le na vsakih 5 let. Letošnji Kvajdej je bil šesti po vrsti. Mineva torej 25 let od prvega gorenjskega tabora leta 1997. Osnovni namen tabora je druženje gorenjskih izvidnikov in vodnic, ki jih preko raznolikega programa, aktivnosti in katehez skozi ves teden spodbudijo k razmisleku o odgovornosti do sebe, skavtstva in družbe. Pred mikrofon smo povabili Andreja Čuka, Manjo Primožič, Davida Jagodica in mlajše skavte iz Škofje Loke, Drejca, Justina in Blaža.
Kvajdej je tradicionalen tabor vseh gorenjskih čet, ki ga vsak doživi le enkrat, saj se odvija le na vsakih 5 let. Letošnji Kvajdej je bil šesti po vrsti. Mineva torej 25 let od prvega gorenjskega tabora leta 1997. Osnovni namen tabora je druženje gorenjskih izvidnikov in vodnic, ki jih preko raznolikega programa, aktivnosti in katehez skozi ves teden spodbudijo k razmisleku o odgovornosti do sebe, skavtstva in družbe. Pred mikrofon smo povabili Andreja Čuka, Manjo Primožič, Davida Jagodica in mlajše skavte iz Škofje Loke, Drejca, Justina in Blaža.
Kvajdej? je tokrat vprašala naša otroška oddaja. Odgovarjali so skavti, ki so bili zbrani na regionalnem skavtskem taboru, namenjenem vsem izvidnikom in vodnicam s področja Gorenjske. Obiskali smo jih in slišali ste odmev s tabora Kvajdej 2022.
Kvajdej? je tokrat vprašala naša otroška oddaja. Odgovarjali so skavti, ki so bili zbrani na regionalnem skavtskem taboru, namenjenem vsem izvidnikom in vodnicam s področja Gorenjske. Obiskali smo jih in slišali ste odmev s tabora Kvajdej 2022.
Nejc Zaplotnik je karizmatično ime slovenskega alpinizma tudi zaradi svoje Poti. Lani je minilo 40 let od prvega izida, letošnji april pa bo v znamenju 70. obletnice Nejčevega rojstva. V Doživetjih narave smo se pogovarjali o alpinistični literaturi, predstavili razstavo Himalajski plezalci pišejo brez rokavic, ki je na ogled v planinskem muzeju (dr. Jernej Habjan), povabili k bralnemo študijskemu krožku “Iz življenja v gorah s Kugyjem” (Natalija Štular). Poiskali pa smo tudi dober namig za družinske izlete v času zimskih počitnic (Maja Krajnc).
Nejc Zaplotnik je karizmatično ime slovenskega alpinizma tudi zaradi svoje Poti. Lani je minilo 40 let od prvega izida, letošnji april pa bo v znamenju 70. obletnice Nejčevega rojstva. V Doživetjih narave smo se pogovarjali o alpinistični literaturi, predstavili razstavo Himalajski plezalci pišejo brez rokavic, ki je na ogled v planinskem muzeju (dr. Jernej Habjan), povabili k bralnemo študijskemu krožku “Iz življenja v gorah s Kugyjem” (Natalija Štular). Poiskali pa smo tudi dober namig za družinske izlete v času zimskih počitnic (Maja Krajnc).
V sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Ester Srdarev. Odrasla skavtinja, članica Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov, je skavte spoznala preko svojih otrok. Navdušili so jo s svojo preprostostjo. Ljubiteljica hoje, Taizéja, pesnica, romarka, predvsem pa babica, ki pravi, da so vnuki milost Božja.
V sobotnem popoldnevu je bila naša gostja Ester Srdarev. Odrasla skavtinja, članica Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov, je skavte spoznala preko svojih otrok. Navdušili so jo s svojo preprostostjo. Ljubiteljica hoje, Taizéja, pesnica, romarka, predvsem pa babica, ki pravi, da so vnuki milost Božja.
V državnem svetu je 18. 5. potekal simpozij o uveljavljanju svobode veroizpovedi v zadnjih 30 letih, o rešenih in nerešenih vprašanjih verske svobode. Objavili smo misli Draga Kozinca o duhovniku Vinku Kobalu, čigar 20. obletnico smrti obhajamo letos. Poročali smo tudi o blagoslovu temeljnega kamna za izgradnjo skavtske hiše in krizmeni maši.
V državnem svetu je 18. 5. potekal simpozij o uveljavljanju svobode veroizpovedi v zadnjih 30 letih, o rešenih in nerešenih vprašanjih verske svobode. Objavili smo misli Draga Kozinca o duhovniku Vinku Kobalu, čigar 20. obletnico smrti obhajamo letos. Poročali smo tudi o blagoslovu temeljnega kamna za izgradnjo skavtske hiše in krizmeni maši.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Pater Anselm Grün in Linda Jarosch sta avtorja dela: Kraljica in divja ženska. V tokratni oddaji smo slišali, kako sta obdelala lik sodnice Debore in kraljice Estere.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V oddaji Modrost v očeh smo predstavili dobrobiti gozdne terapije, ki skozi vodeno izkušnjo v gozdu spodbuja zdravje, dobro počutje in globljo povezanost s samim seboj in naravo. Kaj ta še posebej prinaša starejšim, nam je predstavila certificirana izvajalka gozdne terapije Ana Hribar Podkrajšek. V drugem delu oddaje pa je bila z nami urednica revije Vzajemnost Jožica Dorniž, ki je predstavila aprilsko številko revije.
Državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v soboto udeležila odprtja in blagoslova prenovljenega večnamenskega igrišča v Štmavru, ki ga je pripravilo Kulturno društvo Sabotin. Igrišče je nastalo ob finančni podpori Urada in s prostovoljnim delom domačinov. Dogodek so s prisrčnim petjem popestrili najmlajši iz Otroškega pevskega zbora Štmaver. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je danes na uradu sprejel mlado nadobudno alpsko smučarko, zamejsko Slovenko Caterino Sinigoi iz Nabrežine pri Trstu. Vse do lanskega poletja je trenirala pod okriljem Smučarskega kluba Devin, v sezoni, ki se počasi zaključuje, pa je začela tekmovati pod slovensko zastavo. Vpisana je v Smučarski klub Gorica iz Nove Gorice. V zadnjih mesecih je nanizala že kar nekaj uspehov, med drugim je zasedla odlično tretje mesto na tekmi za slovensko prvenstvo v slalomu. Ob tej priložnosti je Caterina uradu podarila tudi svoj dres.