Spoznanje več, predsodek manj
S prof. dr. Ernestom Petričem najprej o olimpijskih igrah, ki krepijo prepoznavnost Slovenije v svetu. Njegov pogled na pogovor premierja Janeza Janše za indijsko nacionalno televizijo in omembi Tajvana s katero je dregnil v osje gnezdo. O napetosti na rusko-ukrajinski meji in možnih rešitvah. Petrič je podal tudi kratko oceno Šarčeve in Janševe vlade, spregovoril o pričakovanji volivcev pred volitvami in vlogi medijev v času do njih.
Spoznanje več, predsodek manj
S prof. dr. Ernestom Petričem najprej o olimpijskih igrah, ki krepijo prepoznavnost Slovenije v svetu. Njegov pogled na pogovor premierja Janeza Janše za indijsko nacionalno televizijo in omembi Tajvana s katero je dregnil v osje gnezdo. O napetosti na rusko-ukrajinski meji in možnih rešitvah. Petrič je podal tudi kratko oceno Šarčeve in Janševe vlade, spregovoril o pričakovanji volivcev pred volitvami in vlogi medijev v času do njih.
Komentar Časnik.si
Kaj se bo zgodilo po obisku nizozemske evroposlanke glede vladavine prava ali svobode medijev pri nas? Ali lahko račnamo na dejansko izboljšanje ali bo oz. je šlo za nov korak v politični tekmi? Zakaj se mora Slovenija postaviti jasno za spoštovanje pravnega reda EU in razločevati med argumenti Poljske in Madžarske? Komentator piše tudi o tem, da mora SDS misliti na to, koga bodo izbirali za partnerja po pričakovani zmagi na volitvah.
Komentar Časnik.si
Kaj se bo zgodilo po obisku nizozemske evroposlanke glede vladavine prava ali svobode medijev pri nas? Ali lahko račnamo na dejansko izboljšanje ali bo oz. je šlo za nov korak v politični tekmi? Zakaj se mora Slovenija postaviti jasno za spoštovanje pravnega reda EU in razločevati med argumenti Poljske in Madžarske? Komentator piše tudi o tem, da mora SDS misliti na to, koga bodo izbirali za partnerja po pričakovani zmagi na volitvah.
Pogovor o
Oddajo smo pripravili v luči desete obletnice smrti misijonarja v Zambiji p. Miha Drevenška. O tem, ali mediji problematiki revnih držav namenjajo dovolj prostora in kakšna je sploh vloga medijev v današnjem svetu smo vprašali zgodovinarja in novinarja ter ustvarjalca številnih oddaj o delovanju misijonarjev dr. Jožeta Možino, urednika tednika Domovine in dolgoletnega novinarja Tina Mamića, sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe, misijonarja na Madagaskarju in nekdanjega Narodnega voditelja MSS Staneta Kerina ter kaplana na Hajdini pri Ptuju Primoža Lorbeka.
Pogovor o
Oddajo smo pripravili v luči desete obletnice smrti misijonarja v Zambiji p. Miha Drevenška. O tem, ali mediji problematiki revnih držav namenjajo dovolj prostora in kakšna je sploh vloga medijev v današnjem svetu smo vprašali zgodovinarja in novinarja ter ustvarjalca številnih oddaj o delovanju misijonarjev dr. Jožeta Možino, urednika tednika Domovine in dolgoletnega novinarja Tina Mamića, sodelavko Slovenske karitas Jano Lampe, misijonarja na Madagaskarju in nekdanjega Narodnega voditelja MSS Staneta Kerina ter kaplana na Hajdini pri Ptuju Primoža Lorbeka.
Informativni prispevki
16. maja je minilo 31 let od imenovanja prve demokratične vlade v Sloveniji. To obletnico in 30-letnico samostojnosti osamosvojitvena vlada danes obeležuje na Brdu pri Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle.
Peterle je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da so pred 31 leti iz politike naredili umetnost nemogočega. »Nam so takrat visoki obiskovalci govorili: Ne sanjajte, bodite realisti, nihče vas ne bo podprl. Ampak mi smo imeli pred seboj visok cilj. In sem vesel, da je ta vlada v enem letu izpeljala projekt, za katerega stoletja ni bilo političnih pogojev.« Obžaluje pa, da na nekaterih področjih demokracije že 3 desetletja ni prišlo do kakšnih posebnih sprememb. »V Sloveniji doslej, z izjemo nekaj let Slovenca, ni bil mogoč desnosredinski dnevnik. In mi živimo, kar se tiče glavnih medijev, v asimetrični strukturi, ki ne odraža demokratične strukture Slovenije.« Demokracija je po Peterletovih besedah demokracija ravno zato, ker omogoča spremembo oblasti, ki ima pravico kakšno stvar spremeniti tudi na področju kadrov in financiranja. »In tega osnovnega principa nosilci starega koncepta moči ne sprejemajo. Sliko želijo ohranjati čimbolj nedotaknjeno tudi za ceno nasilja, h kateremu pozivajo javno, z novimi revolucionarnimi pozivi. Torej, mi smo primer nedokončane demokratične tranzicije. Žal moram to reči po 30 letih.« Opozoril je tudi na dvojna merila pri pisarjenju v Bruselj. »Če to delajo eni, potem se reče temu blatenje države. Če to delajo drugi, je to zavzemanje za pravice. To je tako, kot je bilo takrat, ko sem jaz hodil k papežu. Eni so to proglašali za klerikalizem, če pa je šel v Vatikan levi politik, je bilo to državotvorno. Slovenija je polna hipokrizije, polna dvojnih standardov. Dokler se ne bomo zmenili za načela, po katerih bomo delali eni in drugi, bomo imeli to sliko.« Stran, ki zastopa star političen koncept in se poslužuje koncepta sovražnika in sovražnega govora, uporablja svoje politične kanale za predstavljanje neresnične slike v Sloveniji. »Recimo, ko se govori o totalitarizmu ... Če bi imeli mi totalitarno oblast, potem bi mediji, predvsem ključni, državni, sledili temu, kar hoče vlada. Mi preprosto nimamo te slike.« Peterle je zato svoj današnji nagovor na Brdu pri Kranju sklenil s Prešernovimi verzi iz Sonetnega venca »kjer nas naš glavni pesnik poziva, da bi končali razprtije«.
Informativni prispevki
16. maja je minilo 31 let od imenovanja prve demokratične vlade v Sloveniji. To obletnico in 30-letnico samostojnosti osamosvojitvena vlada danes obeležuje na Brdu pri Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle.
Peterle je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal, da so pred 31 leti iz politike naredili umetnost nemogočega. »Nam so takrat visoki obiskovalci govorili: Ne sanjajte, bodite realisti, nihče vas ne bo podprl. Ampak mi smo imeli pred seboj visok cilj. In sem vesel, da je ta vlada v enem letu izpeljala projekt, za katerega stoletja ni bilo političnih pogojev.« Obžaluje pa, da na nekaterih področjih demokracije že 3 desetletja ni prišlo do kakšnih posebnih sprememb. »V Sloveniji doslej, z izjemo nekaj let Slovenca, ni bil mogoč desnosredinski dnevnik. In mi živimo, kar se tiče glavnih medijev, v asimetrični strukturi, ki ne odraža demokratične strukture Slovenije.« Demokracija je po Peterletovih besedah demokracija ravno zato, ker omogoča spremembo oblasti, ki ima pravico kakšno stvar spremeniti tudi na področju kadrov in financiranja. »In tega osnovnega principa nosilci starega koncepta moči ne sprejemajo. Sliko želijo ohranjati čimbolj nedotaknjeno tudi za ceno nasilja, h kateremu pozivajo javno, z novimi revolucionarnimi pozivi. Torej, mi smo primer nedokončane demokratične tranzicije. Žal moram to reči po 30 letih.« Opozoril je tudi na dvojna merila pri pisarjenju v Bruselj. »Če to delajo eni, potem se reče temu blatenje države. Če to delajo drugi, je to zavzemanje za pravice. To je tako, kot je bilo takrat, ko sem jaz hodil k papežu. Eni so to proglašali za klerikalizem, če pa je šel v Vatikan levi politik, je bilo to državotvorno. Slovenija je polna hipokrizije, polna dvojnih standardov. Dokler se ne bomo zmenili za načela, po katerih bomo delali eni in drugi, bomo imeli to sliko.« Stran, ki zastopa star političen koncept in se poslužuje koncepta sovražnika in sovražnega govora, uporablja svoje politične kanale za predstavljanje neresnične slike v Sloveniji. »Recimo, ko se govori o totalitarizmu ... Če bi imeli mi totalitarno oblast, potem bi mediji, predvsem ključni, državni, sledili temu, kar hoče vlada. Mi preprosto nimamo te slike.« Peterle je zato svoj današnji nagovor na Brdu pri Kranju sklenil s Prešernovimi verzi iz Sonetnega venca »kjer nas naš glavni pesnik poziva, da bi končali razprtije«.
Informativni prispevki
O vplivu svobode medijev na medijsko komunikacijo, smo se pogovarjali z vodjo Inštituta za medijske komunikacije in Laboratorija za medijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzano Žilič Fišer. »Svoboda medijev predstavlja eno izmed temeljnih izhodišč, da lahko mediji opravljalo svoje poslanstvo. Njihovo poslanstvo je uresničevanje javnega interesa. Izjemnega pomena je, da so na eni strani mediji svobodni, seveda jim pa kredibilnost na nek način omogoča, da svoje delo opravljajo svobodno, neodvisno. Na takšen način zagotavljajo, da imajo na drugi strani uporabnike, poslušalce, bralce, gledalce torej vse za katere uresničujejo ta javni interes. Torej na eni strani je gotovo uresničevanje javnega interesa povezano z medijsko svobodo,« nam je dejala izredna profesorica za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzana Žilič Fišer.
Informativni prispevki
O vplivu svobode medijev na medijsko komunikacijo, smo se pogovarjali z vodjo Inštituta za medijske komunikacije in Laboratorija za medijske tehnologije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzano Žilič Fišer. »Svoboda medijev predstavlja eno izmed temeljnih izhodišč, da lahko mediji opravljalo svoje poslanstvo. Njihovo poslanstvo je uresničevanje javnega interesa. Izjemnega pomena je, da so na eni strani mediji svobodni, seveda jim pa kredibilnost na nek način omogoča, da svoje delo opravljajo svobodno, neodvisno. Na takšen način zagotavljajo, da imajo na drugi strani uporabnike, poslušalce, bralce, gledalce torej vse za katere uresničujejo ta javni interes. Torej na eni strani je gotovo uresničevanje javnega interesa povezano z medijsko svobodo,« nam je dejala izredna profesorica za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Suzana Žilič Fišer.
Informativni prispevki
Ob svetovnem dnevu svobode medijev so v Združenju novinarjev in publicistov izrazili zadovoljstvo, da Slovenija zadnja tri desetletja, vse od padca komunizma in vzpostavitve samostojne države, ponuja formalne pogoje za pluralen medijski razvoj. Hkrati pa z obžalovanjem ugotavljajo, da stanje slovenskih medijev z vidika pluralizma in profesionalizma nikoli po letu 1990 ni bilo v taki krizi in podvrženo tako številnim zlorabam v politične namene, kot smo temu priča zdaj, nam je povedal predsednik združenja Matevž Tomšič.
Informativni prispevki
Ob svetovnem dnevu svobode medijev so v Združenju novinarjev in publicistov izrazili zadovoljstvo, da Slovenija zadnja tri desetletja, vse od padca komunizma in vzpostavitve samostojne države, ponuja formalne pogoje za pluralen medijski razvoj. Hkrati pa z obžalovanjem ugotavljajo, da stanje slovenskih medijev z vidika pluralizma in profesionalizma nikoli po letu 1990 ni bilo v taki krizi in podvrženo tako številnim zlorabam v politične namene, kot smo temu priča zdaj, nam je povedal predsednik združenja Matevž Tomšič.
Komentar tedna
Sprememba na vrhu nacionalnega medija je skoraj tako pomembna kot na vrhu oblasti. Nacionalni medij bi moral imeti ambicijo, da postane osrednji, najkvalitetnejši informativni in formativni medij v državi, v ogledalo katerega bi se morali pogledati vsi ostali mediji.
Komentar tedna
Sprememba na vrhu nacionalnega medija je skoraj tako pomembna kot na vrhu oblasti. Nacionalni medij bi moral imeti ambicijo, da postane osrednji, najkvalitetnejši informativni in formativni medij v državi, v ogledalo katerega bi se morali pogledati vsi ostali mediji.
Komentar Časnik.si
O nastopu predsednika vlade Janeza Janše pred skupino za spoštovanje demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic o vladavini prava in medijski svobodi v Sloveniji.
Komentar Časnik.si
O nastopu predsednika vlade Janeza Janše pred skupino za spoštovanje demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic o vladavini prava in medijski svobodi v Sloveniji.
Komentar Časnik.si
Komentator se sprašuje o verodostojnosti besed, ki jih Marko Milosavljević deli s slovensko in evropsko javnostjo o razmerah v slovenski medijski krajini. Meni, da so njegove izjave lažne in zavajajoče. Posebej izpostavlja primer imenovanja novega generalnega direktorja RTV Slovenija.
Komentar Časnik.si
Komentator se sprašuje o verodostojnosti besed, ki jih Marko Milosavljević deli s slovensko in evropsko javnostjo o razmerah v slovenski medijski krajini. Meni, da so njegove izjave lažne in zavajajoče. Posebej izpostavlja primer imenovanja novega generalnega direktorja RTV Slovenija.
Komentar Časnik.si
V komentarju avtor piše o načinih napada na sedanjo vlado. Dotakne se članka na bruseljskem portalu Politico, o vojni z mediji, ki naj bi jo bojeval Janez Janša. Da bi sedanjega premiera označili za neprimernega, ga povezujejo z Viktorjem Orbanom ter mu očitajo orbanizacijo Slovenije. Avtor pa meni, da nevarnost za demokracijo in ustavni red dejansko potekajo s strani politično aktivističnih državnih funkcionarjev, povezanih s strici iz ozadje.
Komentar Časnik.si
V komentarju avtor piše o načinih napada na sedanjo vlado. Dotakne se članka na bruseljskem portalu Politico, o vojni z mediji, ki naj bi jo bojeval Janez Janša. Da bi sedanjega premiera označili za neprimernega, ga povezujejo z Viktorjem Orbanom ter mu očitajo orbanizacijo Slovenije. Avtor pa meni, da nevarnost za demokracijo in ustavni red dejansko potekajo s strani politično aktivističnih državnih funkcionarjev, povezanih s strici iz ozadje.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo poslušali prenos okrogle mize z naslovom Skupaj za skupno dobro, in sicer je bila posvečena 30 letnici demokratičnih procesov v Sloveniji in razmisleku, katere so stične točke našega naroda, kako ustvarjati dobro ozračje v naši domovini, kakšno vlogo imajo pri tem mediji in šolstvo in kaj pozitivnega lahko prispeva vsak med nami. Naši gostje so bili dr. Ernest Petrič, dr. Jože Možina, dr. Žiga Turk in dr. Ljubica Jelušič. Omizje je vodila Tanja Dominko.
Pogovor o
Informativni prispevki
Mediji smo v minulih dneh opravljali, in še opravljamo veliko delo, v to so prepričani tako novinarji, predstavniki stanovskih organizacij in tudi predstavniki vlade. Ne glede na medijsko hišo, se v teh dneh vsi soočamo z odpovedmi oglasov, ki so levji delež prihodkov in predstavljajo vir preživetja. Mediji morajo biti v krizi verodostojni. »Čeprav je nehvaležno ocenjevati delo drugih novinarskih kolegov, pa se moramo v ZNP tudi jasno distancirati od dela novinarjev, ki ukrepe države, s katerimi skuša ta ustaviti širjenje koronavirusa, prikazujejo kot nekakšno uvajanje politične diktature. Gre za ravnanje, ki z novinarsko etiko in profesionalnostjo nima ničesar skupnega,« poudarja predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič.
Informativni prispevki
Informativni prispevki
Msgr. Franc Bole je vedno iskal nove načine za oznanjevanje evangelija, zlasti med mladimi. Njegovi sopotniki iz katoliških medijev poudarjajo njegovo neomajno vero v Božje načrte.
Informativni prispevki
Informativni prispevki
Novela zakona o medijih, ki nastaja na ministrstvu za kulturo, ni dobra in ne bo rešila nakopičenih težav slovenskih medijev in novinarskega poklica. V to so prepričani razpravljavci okrogle mize Državnega sveta in Združenja novinarjev in publicistov. Strinjali so se, da so zagate na tem področju številne in kompleksne ter se vlečejo že vrsto let, zato je njihovo reševanje toliko zahtevnejše. Sodelovali so pravnik Boštjan M. Zupančič, novinar Nenad Glücks, odvetnica Jasna Zakonjšek, ustanovitelj Radia 1 Leo Oblak, slovenski informatik in kolumnist Žiga Turk, dolgoletni urednik in novinar Luka Dekleva ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca.
Informativni prispevki
Naš pogled
Vodstvo vsake medijske hiše se samo odloča, kakšno bo razmerje med zgodbami, ki prinašajo poslušanost, branost ali gledanost in s tem novce, in tistimi, ki se zgolj dotaknejo srca in se merijo v klasičnemu marketingu in uspešnim ekonomistom precej manj vredni duhovni valuti.
Naš pogled
Informativni prispevki
Časnik Delo letos praznuje 60 let. Osrednja slovesnost ob tem jubileju bo v sredo. Da gre za dnevnik, ki ima neke vrste monopol med slovenskimi tiskanimi mediji, je za naš radio opozoril nekdanji odgovorni urednik in novinar Dela Peter Jančič. Ta je že pred leti dejal, da je bilo Delo zlorabljeno za politično propagando.
Informativni prispevki
Svetovalnica
Tokratno svetovalnico smo posvetili imunsko pogojenim vnetnim boleznim. Sodelovala je prof. dr. Sonja Praprotnik, dr. med., spec. revmatologije. Imunsko pogojene vnetne bolezni se običajno prepletajo med seboj in zelo obremenijo bolnikov vsakdan, neredko mu usodno spreminjajo življenje. Med te bolezni uvrščamo luskavico, kronično vnetno črevesno bolezen ter vnetna revmatska obolenja. Bolnikom poleg telesnih težav pogosto povzročajo tudi duševne težave. Zato je izredno pomembno, da se z imunsko pogojenimi vnetnimi boleznimi ne sprijaznimo, ampak jih zdravimo sistemsko in predvsem pravočasno.
Kmetijska oddaja
Na Ptuju ta konec tedna diši po domačem na letošnji razstavi Dobrote slovenskih kmetij. V današnji nedeljski kmetijski oddaji pa je Slavi Košir pripravila nekaj nasvetov s področja predelave sadja in zelenjave, oddaja pa je prinesla tudi nekaj aktualnih novice s tega področja.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford UK, Harvard USA). Tudi tokrat smo se ustavili pri vojni v Ukrajini in kršenju človekovih pravic ter v drugem delu spregovorili o koncu konference o prihodnosti Evrope, ali nas čakajo Združene države Evrope. Spregovoril pa je še o delu ustavnega sodišča v preteklosti. Zanimalo pa nas je še njegovo odklonilno ločeno mnenje z naslovom: »O protiustavnem delovanju političnih strank«.
Za življenje
Tokrat je z nami logoterapevt dr. Sebastjan Kristovič. Govoril je o vzgojni doslednosti, postavljanju meja ter zdravi samozavesti. Lekcija tako za otroke kot za starše. Vabljeni k poslušanju.
Glasbeni medgeneracijski večer
V prvem delu oddaje klepet z Gašperjem Miheličem iz dvojca 2B o novi pesmi “Vzemi me” ter predstavitev novosti Jana Plestenjaka “V naju še verjamem” z Marjetko Vovk. V drugem delu oddaje pa delovanje in glasba ene najuspešnejših slovenskih glasbenih skupin Hazard.
Radijski misijon 2022
Gostje pogovornega večera so bili: škof Maksimiljan Matjaž, Silvester Gaberšček in s. Anja Kastelic.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetek nastopa ob prvem Nacionalnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ko sta spregovorila zgodovinarja Tamara Griesser Pečar in Jože Možina. V svojih nagovorih sta izpostavila, da je Komunistična partija v času druge svetovne vojne v Sloveniji, neupravičeno monopolizirala oborožen boj proti okupatorju in prva zagrešila največji pomor slovenskih državljanov.
Vstani in hodi
Tokratna gostja oddaje Vstani in hodi je bila Jasmina Ortar, ki ima cerebralno paralizo. V pogovoru ste med drugim slišali, kako je gibalna oviranosti ne ovira pri optimističnem pogledu na življenje, pa tudi, kaj ji pomeni delo in kateri je njen najljubši letni čas.
Jasmino ste spoznali tudi skozi oči njene prijateljice Maje Kozel.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pojdite in učite
V oddaji PRO smo v ponedeljek zbrali več kot 70.000 evrov za Ukrajino. Marijine sestre so v misijonski rubriki izazile veliko hvaležnost.