Petkov večer
Tik pred premiero letošnje domače gledališke predstave Črna žena v Poletnem gledališču Studenec smo spoznali nekaj soustvarjalcev. Kaj prinaša letošnja zgodba, kdo bodo glavni akterji, kakšna bo glasba, kakšni kostumi?
Petkov večer
Tik pred premiero letošnje domače gledališke predstave Črna žena v Poletnem gledališču Studenec smo spoznali nekaj soustvarjalcev. Kaj prinaša letošnja zgodba, kdo bodo glavni akterji, kakšna bo glasba, kakšni kostumi?
Petkov večer
Kako daleč te lahko pripeljejo sanje, če jim slediš in si pripravljen zanje trdo delati, nam je iz svoje izkušnje povedal Nejc Lísjak, ki je v Radomljah na oder postavil nekaj izjemnih muzikalov, naredil igralsko akademijo v Veliki Britaniji, zdaj pa živi v Londonu, dela na West Endu in išče svojo priložnost.
Petkov večer
Kako daleč te lahko pripeljejo sanje, če jim slediš in si pripravljen zanje trdo delati, nam je iz svoje izkušnje povedal Nejc Lísjak, ki je v Radomljah na oder postavil nekaj izjemnih muzikalov, naredil igralsko akademijo v Veliki Britaniji, zdaj pa živi v Londonu, dela na West Endu in išče svojo priložnost.
Kulturni utrinki
V Bežigrajski galeriji 2 je na ogled razstava Zasloni letošnje Prešernove nagrajenke za življenjsko delo akademske kiparke Dragice Čadež. Kiparkine keramično-lesne kompozicije v povezavi z galerijskim prostorom ustvarjajo vtis monumentalne celostne prostorske postavitve.
Kulturni utrinki
V Bežigrajski galeriji 2 je na ogled razstava Zasloni letošnje Prešernove nagrajenke za življenjsko delo akademske kiparke Dragice Čadež. Kiparkine keramično-lesne kompozicije v povezavi z galerijskim prostorom ustvarjajo vtis monumentalne celostne prostorske postavitve.
Moja zgodba
V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat sta o boleči ločitvi od rodne domovine Slovenije, vznemirljivi begunski poti, prihodu v Avstralijo in tamkajšnjih začetkih novega življenja spregovorili Vida Tončič Kravos in Romana Žetko.
Moja zgodba
V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat sta o boleči ločitvi od rodne domovine Slovenije, vznemirljivi begunski poti, prihodu v Avstralijo in tamkajšnjih začetkih novega življenja spregovorili Vida Tončič Kravos in Romana Žetko.
Moja zgodba
V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat nam je svojo zanimivo izkušnjo poti v Avstralijo predstavil Peter Mandelj, predsednik Urada za Slovence v Melbournu ter spoštovan član slovenske skupnosti, rojen leta 1935 v Šmartnem pri Litiji. Leta 1953 je emigriral v Avstralijo.
Moja zgodba
V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat nam je svojo zanimivo izkušnjo poti v Avstralijo predstavil Peter Mandelj, predsednik Urada za Slovence v Melbournu ter spoštovan član slovenske skupnosti, rojen leta 1935 v Šmartnem pri Litiji. Leta 1953 je emigriral v Avstralijo.
Informativni prispevki
V zadnjih dveh mesecih se je bistveno povečalo število nezakonitih prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo, je danes v Bruslju povedal notranji minister Boštjan Poklukar. Dodal je, da v tem trenutku ne more govoriti o odpravi začasnega nadzora na meji s Hrvaško, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, izvajala pa ga bo vsaj do junija letos. Povečanje nezakonitih prehodov meje v letošnjem letu pa je tudi razlog za vzpostavitev dveh začasnih izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi, je še povedal Poklukar. Kapacitete v Ljubljani in Logatcu so namreč zaradi lanskega povečanja prihodov migrantov prenapolnjene. Odklonilni odziv lokalnih skupnosti je po njegovih besedah pričakovan, saj si azilnih kapacitet ne želi nihče. Poudaril je, da bo policija v okolici izpostav azilnega doma zagotovila varnost vsem prebivalcem.
Župan Ivan Molan je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil presenečenje nad odločitvijo vlade glede postavitve azilnega centra v občini. Poudaril je, da občina ni bila ustrezno obveščena in da so zadevo izvedeli šele po sprejetju odločitve. Navedel je, da so v preteklosti v občini že imeli težave z migranti in da se zdajšnja situacija zdi nesprejemljiva. Omenil je nasprotovanje krajevnih skupnosti glede postavitve azilnega centra in izpostavil pomisleke glede varnosti, logističnih izzivov ter potencialnih težav pri ločevanju med registriranimi migranti in begunci.
Župan Molan je izrazil tudi dvome o ustrezno izvedenih varnostnih ukrepih ob postavitvi azilnega doma in poudaril nesporazume glede razlage izrednih razmer, v okviru katerih naj bi bil azilni center vzpostavljen.
Župan je kritiziral tudi lokacijo ob avtocesti zaradi logističnih težav in poudaril zaskrbljenost glede potencialnih varnostnih tveganj. Izrazil je tudi nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja informacij s strani pristojnih organov in povedal, da bodo na prihajajoči izredni seji razpravljali o nadaljnjih korakih glede postavitve azilnega centra.
Informativni prispevki
V zadnjih dveh mesecih se je bistveno povečalo število nezakonitih prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo, je danes v Bruslju povedal notranji minister Boštjan Poklukar. Dodal je, da v tem trenutku ne more govoriti o odpravi začasnega nadzora na meji s Hrvaško, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, izvajala pa ga bo vsaj do junija letos. Povečanje nezakonitih prehodov meje v letošnjem letu pa je tudi razlog za vzpostavitev dveh začasnih izpostav azilnega doma na Obrežju in v Središču ob Dravi, je še povedal Poklukar. Kapacitete v Ljubljani in Logatcu so namreč zaradi lanskega povečanja prihodov migrantov prenapolnjene. Odklonilni odziv lokalnih skupnosti je po njegovih besedah pričakovan, saj si azilnih kapacitet ne želi nihče. Poudaril je, da bo policija v okolici izpostav azilnega doma zagotovila varnost vsem prebivalcem.
Župan Ivan Molan je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil presenečenje nad odločitvijo vlade glede postavitve azilnega centra v občini. Poudaril je, da občina ni bila ustrezno obveščena in da so zadevo izvedeli šele po sprejetju odločitve. Navedel je, da so v preteklosti v občini že imeli težave z migranti in da se zdajšnja situacija zdi nesprejemljiva. Omenil je nasprotovanje krajevnih skupnosti glede postavitve azilnega centra in izpostavil pomisleke glede varnosti, logističnih izzivov ter potencialnih težav pri ločevanju med registriranimi migranti in begunci.
Župan Molan je izrazil tudi dvome o ustrezno izvedenih varnostnih ukrepih ob postavitvi azilnega doma in poudaril nesporazume glede razlage izrednih razmer, v okviru katerih naj bi bil azilni center vzpostavljen.
Župan je kritiziral tudi lokacijo ob avtocesti zaradi logističnih težav in poudaril zaskrbljenost glede potencialnih varnostnih tveganj. Izrazil je tudi nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja informacij s strani pristojnih organov in povedal, da bodo na prihajajoči izredni seji razpravljali o nadaljnjih korakih glede postavitve azilnega centra.
Dogodki
Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.
Dogodki
Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.
Sobotna iskrica
Skavti so v našo deželo znova prinesli Luč miru iz Betlehema. Vprašali smo jih, če plamen iz Svete dežele na poti res ne ugasne. V nadaljevanju pa smo predstavili družabno igo Igra svetnikov, ki je plod idej in dela gostov, ki sta razkrila ozadnje nastanka in cilj zanimive igre.
Sobotna iskrica
Skavti so v našo deželo znova prinesli Luč miru iz Betlehema. Vprašali smo jih, če plamen iz Svete dežele na poti res ne ugasne. V nadaljevanju pa smo predstavili družabno igo Igra svetnikov, ki je plod idej in dela gostov, ki sta razkrila ozadnje nastanka in cilj zanimive igre.
Duhovna misel
Prvič se je zgodilo, da je družina prihranila dovolj denarja in si je lahko najela počitniško hišico na plaži. Komaj so odložili prtljago in se namestili ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Sol in luč
»Starost se pojavlja v nešteto različnih oblikah: od najbolj prijetnega doživljanja ob vnukih in osebnem zorenju, do težavnega nerazumevanja, bolezni in pešanja moči. Vsak človek je edinstveno različen od vseh drugih. Vsak trenutek sožitja v družini in družbi je neponovljiv in vsak se stara drugače!« S temi besedami je knjigo Draga Tacola pospremil dr. Jože Ramovš. »Dober dan, starost« je zbirka člankov vezana v knjigo, ki so pred leti izhajali v Reviji Ognjišče.
Nekaj odlomkov smo prebrali v tokratni oddaji.
Svetovalnica
Na pragu kurilne sezone smo spregovorili o ogrevanju s toplotnimi črpalkami. Kako preverimo delovanje sistema, na kaj moramo biti pozorni pred začetkom ogrevanja in ali bodo toplotne črpalke ob naraščanju cen elektrike še konkurenčne ostalim energentom? Z nami je bil Gregor Stare iz skupine Veto Group.
Globine
Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Kmetijska oddaja
Ustavili smo se ob v četrtek sprejetih novelah zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in zakona o gozdovih. Nove zakone sta komentirala dr. Jože Podgoršek in hribovski kmet Janez Beja. Povabili smo tudi na delavnice (Iz)Goreti za kmetijstvo.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko je zanimalo, kako blanširati jurčke, ki jih bo dala v zamrzovalnik - na pari ali v kropu, s soljo ali brez. Sestra Nikolina odgovarja, da gobe očistimo in narežemo ter damo v vrelo vodo brez soli. Gledamo, da pride čim prej do vrenja, jih enkrat ali dvakrat obrnemo. Nato jih poberemo na cedilo, odcedimo in razgrnemo po pekaču. Malo ga dvignemo, da se tekočina odteče. Vmes še malo pomešamo, da se čim prej ohladijo in tako jih potem lahko po porcijah spravljamo v zamrzovalnik. Sestra še meni, da bi bilo blanširanje na pari težko izvesti. Drugo poslušalko je zanimalo, če je tekočina, v kateri so se gobe blanširale, uporabna. Sestra Nikolina meni, da jo lahko uporabi pri kuhanju juhe. Tretja poslušalka pa je povedala, da gob za zamrzovanje ne blanšira, ampak jih kar poduši. Tako izgubijo ogromno količino tekočine.
Svetovalnica
Na pragu kurilne sezone smo spregovorili o ogrevanju s toplotnimi črpalkami. Kako preverimo delovanje sistema, na kaj moramo biti pozorni pred začetkom ogrevanja in ali bodo toplotne črpalke ob naraščanju cen elektrike še konkurenčne ostalim energentom? Z nami je bil Gregor Stare iz skupine Veto Group.
Duhovna misel
Prvič se je zgodilo, da je družina prihranila dovolj denarja in si je lahko najela počitniško hišico na plaži. Komaj so odložili prtljago in se namestili ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.