Spoznajte misijonarko s. Mojco Karničnik, njen red in del prizadevanj misijonark v Kongu.
Spoznajte misijonarko s. Mojco Karničnik, njen red in del prizadevanj misijonark v Kongu.
V teh zahtevnih časih so se nam iz Ukrajine oglasile Marijine sestre, iz Rusije p. Janez Sever iz DR Kongo pa s. Mojca Karničnik.
V teh zahtevnih časih so se nam iz Ukrajine oglasile Marijine sestre, iz Rusije p. Janez Sever iz DR Kongo pa s. Mojca Karničnik.
Afrika je misijonska celina, Kongo pa država, v kateri slovenski misijonarji puščajo pomemben pečat. Prisluhnite pismu, ki nam ga je posredovalo Misijonsko središče Slovenije.
Afrika je misijonska celina, Kongo pa država, v kateri slovenski misijonarji puščajo pomemben pečat. Prisluhnite pismu, ki nam ga je posredovalo Misijonsko središče Slovenije.
V naši misijonski oddaji smo tokrat prebrali pismo s. Mojce Karničnik, misijonarke, ki deluje v Kongu. Poroča o bolečinah, ki jih povzroča huda podhranjenost otrok in prosi za pomoč. Povabili pa smo tudi na blagoslov misijonskega vozila, ki bo vozilo po malgaških cestah.
V naši misijonski oddaji smo tokrat prebrali pismo s. Mojce Karničnik, misijonarke, ki deluje v Kongu. Poroča o bolečinah, ki jih povzroča huda podhranjenost otrok in prosi za pomoč. Povabili pa smo tudi na blagoslov misijonskega vozila, ki bo vozilo po malgaških cestah.
Rojaki na vzhodu Francije se pripravljajo na tradicionalno prvomajsko romanje v Habsterdick. Župnik in delegat Jože Kamin je povedal, da je v svetišču tudi vitraž brezjanske Matere Božje in da je tam vsak četrtek tudi slovenska sveta maša. Tokrat pričakujejo tudi romarje iz Stuttgarta in Luksemburga, sveto mašo ob 10. uri bo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, peli bodo štirje pevski zbori. Na romanju se bodi zahvalili dolgoletnem delegatu slovenskih duhovnikov v Evropi msgr. Janezu Puclju. Popoldanski program bo po tradiciji potekal na sedežu župnije v Freyming-Merlebachu.
Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Testo za pico, okusna omaka za pečenega piščanca, polpeti iz govejega mesa, čokolada, kis iz kutine, ocvrti kalamari, uporaba kuhane govedine ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Vse še ni izgubljeno, pravi Matjaž Lerš, specialist za sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor, saj se usodno nizke temperature niso pojavljale po celotni Sloveniji, ampak so se razmere vse tri dni lokalno zelo spreminjale. Lerš je dejal še, da je v novih intenzivnih nasadih uvedba možnosti oroševanja nujna, je pa to povezano z izjemno visokimi stroški in dosegljivostjo dovolj izdatnega vodnega vira. Oroševanje je po njegovih besedah ključnega pomena za ohranjanje sadjarstva v tako spremenljivih vremenskih razmerah, kot smo jim priča v zadnjih letih in za to so potrebna nepovratna sredstva.