Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 7. 2025
Obletnica požiga in vrnitve tržaškega Narodnega doma

V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.

Obletnica požiga in vrnitve tržaškega Narodnega doma

V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Obletnica požiga in vrnitve tržaškega Narodnega doma

V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.

VEČ ...|15. 7. 2025
Obletnica požiga in vrnitve tržaškega Narodnega doma

V nedeljo je minilo 105 let od požiga tržaškega Narodnega doma in pet let od podpisa memoranduma za vrnitev doma slovenski narodni skupnosti v Italiji. Krajšo slovesnost ob tem so pripravili: Fundacija Narodni dom, krovni organizaciji naše narodne skupnosti Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter stranka Slovenska skupnost. Glasbeno točko sta pripravila gojenca Glasbene matice, sledilo je polaganje vencev, medtem ko je zbrane v imenu Fundacije Narodni dom nagovoril podpredsednik Walter Coren. Napovedal je, da Fundacija večji dogodek pripravlja ob koncu leta, ko bi radi počastili tudi gledališko dejavnost, ki se je vse od začetka odvijala v prostorih Narodnega doma. Stavba, ki so jo po načrtu arhitekta Maksa Fabianija dogradili leta 1904, je bila pomembno večnamensko središče tržaških Slovencev in drugih Slovanov v Trstu.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Informativne oddaje

VEČ ...|15. 7. 2025
Mozaik dneva dne 15. 7.

  • Petrol: štirje zaprti bencinski servisi se najpozneje v četrtek spet odpirajo. Vlada in lokalne skupnosti zadovoljne.
  • Fajonova pred zasedanjem zunanjih ministrov EU pozvala k odločnemu ukrepanju zoper Izrael. Predlog zadostne podpore ni prejel.
  • Uspešen projekt Slovenske Karitas na terenu: »Krepitev podjetništva in vloge kmečkih žensk v Srbiji.«
  • VREME: Danes bo še pretežno jasno, jutri oblačno. Pojavljale se bodo občasne padavine. Najvišje dnevne temperature bodo od 17 do 24, na Primorskem do 30 °C.

Mozaik dneva dne 15. 7.

  • Petrol: štirje zaprti bencinski servisi se najpozneje v četrtek spet odpirajo. Vlada in lokalne skupnosti zadovoljne.
  • Fajonova pred zasedanjem zunanjih ministrov EU pozvala k odločnemu ukrepanju zoper Izrael. Predlog zadostne podpore ni prejel.
  • Uspešen projekt Slovenske Karitas na terenu: »Krepitev podjetništva in vloge kmečkih žensk v Srbiji.«
  • VREME: Danes bo še pretežno jasno, jutri oblačno. Pojavljale se bodo občasne padavine. Najvišje dnevne temperature bodo od 17 do 24, na Primorskem do 30 °C.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 15. 7.
  • Petrol: štirje zaprti bencinski servisi se najpozneje v četrtek spet odpirajo. Vlada in lokalne skupnosti zadovoljne.
  • Fajonova pred zasedanjem zunanjih ministrov EU pozvala k odločnemu ukrepanju zoper Izrael. Predlog zadostne podpore ni prejel.
  • Uspešen projekt Slovenske Karitas na terenu: »Krepitev podjetništva in vloge kmečkih žensk v Srbiji.«
  • VREME: Danes bo še pretežno jasno, jutri oblačno. Pojavljale se bodo občasne padavine. Najvišje dnevne temperature bodo od 17 do 24, na Primorskem do 30 °C.
VEČ ...|15. 7. 2025
Mozaik dneva dne 15. 7.
  • Petrol: štirje zaprti bencinski servisi se najpozneje v četrtek spet odpirajo. Vlada in lokalne skupnosti zadovoljne.
  • Fajonova pred zasedanjem zunanjih ministrov EU pozvala k odločnemu ukrepanju zoper Izrael. Predlog zadostne podpore ni prejel.
  • Uspešen projekt Slovenske Karitas na terenu: »Krepitev podjetništva in vloge kmečkih žensk v Srbiji.«
  • VREME: Danes bo še pretežno jasno, jutri oblačno. Pojavljale se bodo občasne padavine. Najvišje dnevne temperature bodo od 17 do 24, na Primorskem do 30 °C.

Radio Ognjišče

infonovice

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 7. 2025
Umrl izseljenski duhovnik Aleš Kalamar

Na nedeljo Slovencev po svetu se je nenadoma in nepričakovano ter prezgodaj končala življenjska pot izseljenskega duhovnika Aleša Kalamarja. Rodil se je pred 44-imi leti, v duhovnika je bil posvečen leta 2007. Po novi maši v Dolencih na Goričkem je bil dve leti kaplan v Gornji Radgoni, nato še dve v Lendavi. Od leta 2011 je deloval v Stuttgartu v Nemčiji v okviru slovenske katoliške misije. Telo pokojnega duhovnika bodo nocoj pripeljali v župnijsko cerkev sv. Nikolaja v Dolencih, kjer bodo zvečer somaševali dekanijski duhovniki, jutri popoldne pa bo pogreb. Vodil ga bo ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je v okviru slovenske škofovske konference zadolžen za Slovence po svetu. Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov bo zastopal predsednik Izidor-Dori Pečovnik. Mašo zadušnico bodo v nedeljo imeli tudi v cerkvi sv. Konrada v Stuttgartu in se hvaležno spominjali vsega, kar je Aleš Kalamar dobrega naredil za to skupnost in se Bogu zahvalili za vse darove, s katerimi jo je obogatil, je zapisal njegov naslednik dr. Zvone Štrubelj.

Umrl izseljenski duhovnik Aleš Kalamar

Na nedeljo Slovencev po svetu se je nenadoma in nepričakovano ter prezgodaj končala življenjska pot izseljenskega duhovnika Aleša Kalamarja. Rodil se je pred 44-imi leti, v duhovnika je bil posvečen leta 2007. Po novi maši v Dolencih na Goričkem je bil dve leti kaplan v Gornji Radgoni, nato še dve v Lendavi. Od leta 2011 je deloval v Stuttgartu v Nemčiji v okviru slovenske katoliške misije. Telo pokojnega duhovnika bodo nocoj pripeljali v župnijsko cerkev sv. Nikolaja v Dolencih, kjer bodo zvečer somaševali dekanijski duhovniki, jutri popoldne pa bo pogreb. Vodil ga bo ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je v okviru slovenske škofovske konference zadolžen za Slovence po svetu. Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov bo zastopal predsednik Izidor-Dori Pečovnik. Mašo zadušnico bodo v nedeljo imeli tudi v cerkvi sv. Konrada v Stuttgartu in se hvaležno spominjali vsega, kar je Aleš Kalamar dobrega naredil za to skupnost in se Bogu zahvalili za vse darove, s katerimi jo je obogatil, je zapisal njegov naslednik dr. Zvone Štrubelj.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Umrl izseljenski duhovnik Aleš Kalamar

Na nedeljo Slovencev po svetu se je nenadoma in nepričakovano ter prezgodaj končala življenjska pot izseljenskega duhovnika Aleša Kalamarja. Rodil se je pred 44-imi leti, v duhovnika je bil posvečen leta 2007. Po novi maši v Dolencih na Goričkem je bil dve leti kaplan v Gornji Radgoni, nato še dve v Lendavi. Od leta 2011 je deloval v Stuttgartu v Nemčiji v okviru slovenske katoliške misije. Telo pokojnega duhovnika bodo nocoj pripeljali v župnijsko cerkev sv. Nikolaja v Dolencih, kjer bodo zvečer somaševali dekanijski duhovniki, jutri popoldne pa bo pogreb. Vodil ga bo ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je v okviru slovenske škofovske konference zadolžen za Slovence po svetu. Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov bo zastopal predsednik Izidor-Dori Pečovnik. Mašo zadušnico bodo v nedeljo imeli tudi v cerkvi sv. Konrada v Stuttgartu in se hvaležno spominjali vsega, kar je Aleš Kalamar dobrega naredil za to skupnost in se Bogu zahvalili za vse darove, s katerimi jo je obogatil, je zapisal njegov naslednik dr. Zvone Štrubelj.

VEČ ...|8. 7. 2025
Umrl izseljenski duhovnik Aleš Kalamar

Na nedeljo Slovencev po svetu se je nenadoma in nepričakovano ter prezgodaj končala življenjska pot izseljenskega duhovnika Aleša Kalamarja. Rodil se je pred 44-imi leti, v duhovnika je bil posvečen leta 2007. Po novi maši v Dolencih na Goričkem je bil dve leti kaplan v Gornji Radgoni, nato še dve v Lendavi. Od leta 2011 je deloval v Stuttgartu v Nemčiji v okviru slovenske katoliške misije. Telo pokojnega duhovnika bodo nocoj pripeljali v župnijsko cerkev sv. Nikolaja v Dolencih, kjer bodo zvečer somaševali dekanijski duhovniki, jutri popoldne pa bo pogreb. Vodil ga bo ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je v okviru slovenske škofovske konference zadolžen za Slovence po svetu. Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov bo zastopal predsednik Izidor-Dori Pečovnik. Mašo zadušnico bodo v nedeljo imeli tudi v cerkvi sv. Konrada v Stuttgartu in se hvaležno spominjali vsega, kar je Aleš Kalamar dobrega naredil za to skupnost in se Bogu zahvalili za vse darove, s katerimi jo je obogatil, je zapisal njegov naslednik dr. Zvone Štrubelj.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš gost

VEČ ...|5. 7. 2025
Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

spominživljenjedelodružbarojakiizseljenstvozdakanada

Naš gost

Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

VEČ ...|5. 7. 2025
Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Matjaž Merljak

spominživljenjedelodružbarojakiizseljenstvozdakanada

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 7. 2025
Slovenski dan v Hamiltonu

V slovenski župniji v Hamiltonu v Kanadi so praznovali 34. Slovenski dan. Kot je za Vestnik napisal Frank Novak, je bilo to navdušeno in veselo druženje slovenskih rojakov dobre volje s širšega področja Niagare. Pri slovesni maši, ki jo je daroval župnik Drago Gačnik, so sodelovali predstavniki slovenskih organizacij: Lipa Park, Bled, Slovenski Park in župnija Sv. Gregorja Velikega, Slovenska šola, društvo Sv. Jožefa in Kanadsko slovensko zgodovinsko društvo, slovenska skupnost London. Sodelovalo je tudi več narodnih noš, mašo je še zlasti obogatil župnijski pevski zbor. Po kosilu je v dvorani potekal kulturni program, kjer so nastopili: Plesna skupina Mladi Glas Planika, Niagara Button Box z legendo Walterjem Ostankom, Lily Tran na klavirju in otroci Slovenske šole. Navzoče sta nagovorila posebna gosta dneva: Vera Margutsch in veleposlanik Andrej Rode. Sledila je simbolična predaja slovenske zastave gostitelju Slovenskega dne 2026, to bo Slovenski Park. Kanadsko Slovensko zgodovinsko društvo je predstavilo zanimivo razstavo. Otroci so uživali v svojih igrah in tekmovanju. Za veselo razpoloženje in razvedrilo je poskrbel odličen, dokaj mlad ansambel iz Slovenije: Šmarnogorski kvintet. Slovenski dan 2025, ki je potekal pod pokroviteljstvom Slovenskega koordinacijskega odbora Niagara, so soustvarjali številni prostovoljci.

Slovenski dan v Hamiltonu

V slovenski župniji v Hamiltonu v Kanadi so praznovali 34. Slovenski dan. Kot je za Vestnik napisal Frank Novak, je bilo to navdušeno in veselo druženje slovenskih rojakov dobre volje s širšega področja Niagare. Pri slovesni maši, ki jo je daroval župnik Drago Gačnik, so sodelovali predstavniki slovenskih organizacij: Lipa Park, Bled, Slovenski Park in župnija Sv. Gregorja Velikega, Slovenska šola, društvo Sv. Jožefa in Kanadsko slovensko zgodovinsko društvo, slovenska skupnost London. Sodelovalo je tudi več narodnih noš, mašo je še zlasti obogatil župnijski pevski zbor. Po kosilu je v dvorani potekal kulturni program, kjer so nastopili: Plesna skupina Mladi Glas Planika, Niagara Button Box z legendo Walterjem Ostankom, Lily Tran na klavirju in otroci Slovenske šole. Navzoče sta nagovorila posebna gosta dneva: Vera Margutsch in veleposlanik Andrej Rode. Sledila je simbolična predaja slovenske zastave gostitelju Slovenskega dne 2026, to bo Slovenski Park. Kanadsko Slovensko zgodovinsko društvo je predstavilo zanimivo razstavo. Otroci so uživali v svojih igrah in tekmovanju. Za veselo razpoloženje in razvedrilo je poskrbel odličen, dokaj mlad ansambel iz Slovenije: Šmarnogorski kvintet. Slovenski dan 2025, ki je potekal pod pokroviteljstvom Slovenskega koordinacijskega odbora Niagara, so soustvarjali številni prostovoljci.

družbarojakikulturacerkev

Slovencem po svetu in domovini

Slovenski dan v Hamiltonu

V slovenski župniji v Hamiltonu v Kanadi so praznovali 34. Slovenski dan. Kot je za Vestnik napisal Frank Novak, je bilo to navdušeno in veselo druženje slovenskih rojakov dobre volje s širšega področja Niagare. Pri slovesni maši, ki jo je daroval župnik Drago Gačnik, so sodelovali predstavniki slovenskih organizacij: Lipa Park, Bled, Slovenski Park in župnija Sv. Gregorja Velikega, Slovenska šola, društvo Sv. Jožefa in Kanadsko slovensko zgodovinsko društvo, slovenska skupnost London. Sodelovalo je tudi več narodnih noš, mašo je še zlasti obogatil župnijski pevski zbor. Po kosilu je v dvorani potekal kulturni program, kjer so nastopili: Plesna skupina Mladi Glas Planika, Niagara Button Box z legendo Walterjem Ostankom, Lily Tran na klavirju in otroci Slovenske šole. Navzoče sta nagovorila posebna gosta dneva: Vera Margutsch in veleposlanik Andrej Rode. Sledila je simbolična predaja slovenske zastave gostitelju Slovenskega dne 2026, to bo Slovenski Park. Kanadsko Slovensko zgodovinsko društvo je predstavilo zanimivo razstavo. Otroci so uživali v svojih igrah in tekmovanju. Za veselo razpoloženje in razvedrilo je poskrbel odličen, dokaj mlad ansambel iz Slovenije: Šmarnogorski kvintet. Slovenski dan 2025, ki je potekal pod pokroviteljstvom Slovenskega koordinacijskega odbora Niagara, so soustvarjali številni prostovoljci.

VEČ ...|1. 7. 2025
Slovenski dan v Hamiltonu

V slovenski župniji v Hamiltonu v Kanadi so praznovali 34. Slovenski dan. Kot je za Vestnik napisal Frank Novak, je bilo to navdušeno in veselo druženje slovenskih rojakov dobre volje s širšega področja Niagare. Pri slovesni maši, ki jo je daroval župnik Drago Gačnik, so sodelovali predstavniki slovenskih organizacij: Lipa Park, Bled, Slovenski Park in župnija Sv. Gregorja Velikega, Slovenska šola, društvo Sv. Jožefa in Kanadsko slovensko zgodovinsko društvo, slovenska skupnost London. Sodelovalo je tudi več narodnih noš, mašo je še zlasti obogatil župnijski pevski zbor. Po kosilu je v dvorani potekal kulturni program, kjer so nastopili: Plesna skupina Mladi Glas Planika, Niagara Button Box z legendo Walterjem Ostankom, Lily Tran na klavirju in otroci Slovenske šole. Navzoče sta nagovorila posebna gosta dneva: Vera Margutsch in veleposlanik Andrej Rode. Sledila je simbolična predaja slovenske zastave gostitelju Slovenskega dne 2026, to bo Slovenski Park. Kanadsko Slovensko zgodovinsko društvo je predstavilo zanimivo razstavo. Otroci so uživali v svojih igrah in tekmovanju. Za veselo razpoloženje in razvedrilo je poskrbel odličen, dokaj mlad ansambel iz Slovenije: Šmarnogorski kvintet. Slovenski dan 2025, ki je potekal pod pokroviteljstvom Slovenskega koordinacijskega odbora Niagara, so soustvarjali številni prostovoljci.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Radijska kateheza

VEČ ...|28. 6. 2025
Vera DA, Cerkev kot institucija NE ?!

Drža kot je Vera DA, Cerkev kot institucija NE, je velika skušnjava še posebej v časih, ko je Cerkev duhovno in moralno šibka. A sv. Frančišek nas s svojim zgledom življenja uči, da moramo ostajati znotraj Cerkve in živeti radikalno evangelij, kajti vsi krščeni sestavljamo Cerkev. Predvsem pa imamo istega nebeškega Očeta, zato smo si bratje in sestre po veri. Naš gost je bil generalni vikar minoritskega reda p. Igor Salmič.

Vera DA, Cerkev kot institucija NE ?!

Drža kot je Vera DA, Cerkev kot institucija NE, je velika skušnjava še posebej v časih, ko je Cerkev duhovno in moralno šibka. A sv. Frančišek nas s svojim zgledom življenja uči, da moramo ostajati znotraj Cerkve in živeti radikalno evangelij, kajti vsi krščeni sestavljamo Cerkev. Predvsem pa imamo istega nebeškega Očeta, zato smo si bratje in sestre po veri. Naš gost je bil generalni vikar minoritskega reda p. Igor Salmič.

sv. Frančišekprenova Cerkveskupnost vere

Radijska kateheza

Vera DA, Cerkev kot institucija NE ?!

Drža kot je Vera DA, Cerkev kot institucija NE, je velika skušnjava še posebej v časih, ko je Cerkev duhovno in moralno šibka. A sv. Frančišek nas s svojim zgledom življenja uči, da moramo ostajati znotraj Cerkve in živeti radikalno evangelij, kajti vsi krščeni sestavljamo Cerkev. Predvsem pa imamo istega nebeškega Očeta, zato smo si bratje in sestre po veri. Naš gost je bil generalni vikar minoritskega reda p. Igor Salmič.

VEČ ...|28. 6. 2025
Vera DA, Cerkev kot institucija NE ?!

Drža kot je Vera DA, Cerkev kot institucija NE, je velika skušnjava še posebej v časih, ko je Cerkev duhovno in moralno šibka. A sv. Frančišek nas s svojim zgledom življenja uči, da moramo ostajati znotraj Cerkve in živeti radikalno evangelij, kajti vsi krščeni sestavljamo Cerkev. Predvsem pa imamo istega nebeškega Očeta, zato smo si bratje in sestre po veri. Naš gost je bil generalni vikar minoritskega reda p. Igor Salmič.

s. Meta Potočnik

sv. Frančišekprenova Cerkveskupnost vere

Mladoskop

VEČ ...|27. 6. 2025
Br. Ambrož Brezovšek, kapucin in novomašnik v letu 2025

Novomašnik br. Ambrož Brezovšek, kapucin, je bil v duhovnika posvečen sedemindvajsetega junija 2025 v celjski škofiji. Na dan mašniškega posvečenja smo ga povabili k večernemu pogovoru, v katerem smo se z njim pogovarjali o njegovi poti duhovnega zorenja, izboru novo-mašniškega gesla in tudi, kako bo služil skupnosti. 

Br. Ambrož Brezovšek, kapucin in novomašnik v letu 2025

Novomašnik br. Ambrož Brezovšek, kapucin, je bil v duhovnika posvečen sedemindvajsetega junija 2025 v celjski škofiji. Na dan mašniškega posvečenja smo ga povabili k večernemu pogovoru, v katerem smo se z njim pogovarjali o njegovi poti duhovnega zorenja, izboru novo-mašniškega gesla in tudi, kako bo služil skupnosti. 

mladi

Mladoskop

Br. Ambrož Brezovšek, kapucin in novomašnik v letu 2025

Novomašnik br. Ambrož Brezovšek, kapucin, je bil v duhovnika posvečen sedemindvajsetega junija 2025 v celjski škofiji. Na dan mašniškega posvečenja smo ga povabili k večernemu pogovoru, v katerem smo se z njim pogovarjali o njegovi poti duhovnega zorenja, izboru novo-mašniškega gesla in tudi, kako bo služil skupnosti. 

VEČ ...|27. 6. 2025
Br. Ambrož Brezovšek, kapucin in novomašnik v letu 2025

Novomašnik br. Ambrož Brezovšek, kapucin, je bil v duhovnika posvečen sedemindvajsetega junija 2025 v celjski škofiji. Na dan mašniškega posvečenja smo ga povabili k večernemu pogovoru, v katerem smo se z njim pogovarjali o njegovi poti duhovnega zorenja, izboru novo-mašniškega gesla in tudi, kako bo služil skupnosti. 

Nataša Ličen

mladi

Rožni venec

VEČ ...|26. 6. 2025
Svetli del dne 26. 6.

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Svetli del dne 26. 6.

Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Rožni venec

Svetli del dne 26. 6.
Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.
VEČ ...|26. 6. 2025
Svetli del dne 26. 6.
Molili so člani skupnosti Pelikan in Karitas.

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|15. 7. 2025
Umetna inteligenca in absolutna prihodnost

Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.

Umetna inteligenca in absolutna prihodnost

Komentar razmišlja o vplivu umetne inteligence (UI) na sodobni svet in njeni vlogi v prihodnosti, ki jo primerja z zgodovinskimi tehnološkimi preboji, kot so mikroprocesor, internet in mobilni telefon. UI prinaša številne izzive in ob svetovnem dnevu spretnosti mladih avtor poudarja pomen opremljanja mladih za prihodnost. Obenem se dotakne duhovne razsežnosti, kjer se sprašuje, ali mlade v dobi UI še zanimajo vprašanja o Bogu in »absolutni prihodnosti« – izrazu, ki ga uporabi Alojz Rebula v romanu Divji golob. Ta absolutna prihodnost (nebesa) po Rebuli kristjanu spremeni pogled na vse.

Blaž Lesnik

komentarpočitnicebranjedobra knjigaumetna inteligencaprihodnostoddihduhovnost

Pogovor o

VEČ ...|9. 7. 2025
ZZZS in spremembe, ki se obetajo

V oddaji Pogovor o bomo gostili direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje mag. Roberta Ljolja. Predstavili bomo vlogo te največje zdravstvene zavarovalnice v državi, kakšen pogajalec je z izvajalci zdravstvenih storitev, kako se določi košarica pravic, ki jih krije ZZZS, kaj se obeta na področju čakalnih dob glede na zakon, ki omejuje delo zdravnikov pri zasebnikih ...  Prisluhnite ob 17h.

ZZZS in spremembe, ki se obetajo

V oddaji Pogovor o bomo gostili direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje mag. Roberta Ljolja. Predstavili bomo vlogo te največje zdravstvene zavarovalnice v državi, kakšen pogajalec je z izvajalci zdravstvenih storitev, kako se določi košarica pravic, ki jih krije ZZZS, kaj se obeta na področju čakalnih dob glede na zakon, ki omejuje delo zdravnikov pri zasebnikih ...  Prisluhnite ob 17h.

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikaživljenje

Komentar tedna

VEČ ...|11. 7. 2025
Evropska resolucija, slovenska tišina

Pretekli konec tedna se je v sosednji državi odvil koncert, ki so mu slovenski osrednji mediji, pa tudi politični veljaki predvsem leve provenience namenili ogromno pozornosti. Ne le na dan koncerta, o njem smo poslušali prej in potem. En čez drugega so hiteli obsojati vse, ki so bili kakorkoli povezani z dogodkom, ki je menda postavil tudi svetovno rekord po prodaji vstopnic …

Tako je svoj komentar, ki ga je prebrala Tanja Dominko, začela dr. Helena Jaklitsch. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče

Evropska resolucija, slovenska tišina

Pretekli konec tedna se je v sosednji državi odvil koncert, ki so mu slovenski osrednji mediji, pa tudi politični veljaki predvsem leve provenience namenili ogromno pozornosti. Ne le na dan koncerta, o njem smo poslušali prej in potem. En čez drugega so hiteli obsojati vse, ki so bili kakorkoli povezani z dogodkom, ki je menda postavil tudi svetovno rekord po prodaji vstopnic …

Tako je svoj komentar, ki ga je prebrala Tanja Dominko, začela dr. Helena Jaklitsch. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče

Helena Jaklitsch

komentarpolitikadružbaglasbazgodovina

Moja zgodba

VEČ ...|13. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoTamara Griesser PečarJelka PiškurićMontirani procesirepresivne ustanove

Program zadnjega tedna

VEČ ...|16. 7. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 16. julij 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 16. julij 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Spominjamo se

VEČ ...|16. 7. 2025
Spominjamo se dne 16. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 16. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|16. 7. 2025
Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

Žličniki za juho

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Duhovna misel

VEČ ...|16. 7. 2025
Ne z njo, ne brez nje

Ko je Stvarnik ustvaril moža, je izčrpal vse življenjske sestavine. Iz česa naj sedaj ustvari žensko? Ni mu ostalo nič uporabnega, nič ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Ne z njo, ne brez nje

Ko je Stvarnik ustvaril moža, je izčrpal vse življenjske sestavine. Iz česa naj sedaj ustvari žensko? Ni mu ostalo nič uporabnega, nič ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|16. 7. 2025
Častitljivi del dne 16. 7.

Molili so verniki iz župnije Sv. Duh.

Častitljivi del dne 16. 7.

Molili so verniki iz župnije Sv. Duh.

Radio Ognjišče